Bi delili svoj avto z drugimi? Študija kaže, da bi se prevažali pol ceneje in brez vseh zastojev

POSLUŠAJ ČLANEK
Jasno je, da je delitvena ekonomija v velikem vzponu. To ji je najprej omogočil internet, nato pa dali pospešek še pametni telefoni.

Čeprav pionirji delitve preko interneta v samih začetkih niti niso imeli v mislih zaslužka, je ta dejavnost že prerasla v velik posel, sploh v najrazvitejših državah, o čemer smo na Domovini že pisali.


Kljub še veliko pomanjkljivostim in slabostim, predvsem v zvezi z obdavčitvijo in regulacijo novih pridobitnih dejavnosti, je dejstvo, da so tu in da je možno z njimi marsikaj spremeniti na bolje.

Kako izgleda trenutna prometna situacija v evropskih mestih


Še posebej morda to velja za področje prometa, ki se (šele) v zadnjih letih zares modernizira. Vsa večja evropska mesta se soočajo s problemom zastojev – povprečen Londončan denimo na leto v njih preživi 73 ur, kar lahko »prevedemo« v 9 delovnih dni.

Hkrati pa Evropejcem veliko pomeni možnost prevoza na delo z avtom in ne javnim prometom, ki zelo težko privablja nove uporabnike – v zahodni Evropi denimo v povprečju okoli 80 % ljudi opravlja svoje dnevne poti z avtom.

Eden od možnih novih pristopov prihaja s področja delitvene ekonomije, namreč t. i. car sharing oz. delitev/souporaba avtomobilov. Ta že obstaja v mnogih zahodnih mestih, čeprav imajo ljudje o njem seveda pomisleke. Obstajajo tako načini souporabe brez kakršnihkoli finančnih transakcij kot natančno definirane in pridobitne oblike.

Simulacija popolnega car sharing-a v Lizboni


Nedavno je Mednarodni transportni forum oz. ITF, ki združuje člane iz vse EU in deluje pod okriljem OECD, objavil rezultate študije in simulacije, kaj bi se zgodilo s prometom v portugalski prestolnici Lizboni, če bi namesto avtov (ki so povprečno v uporabi 50 min na dan) uporabljali deljene 6-sedežne taksije in 16-sedežne minibuse.

Študijo so sicer sofinancirali Uber, Ford in Volvo, a so lahko podali le komentarje in svoje videnje. Raziskovalci so predpostavljali, da bi zdajšnji lizbonski javni promet ostal tak kot je. Rezultati simulacije so bili osupljivi: zastoji so izginili, skupni prevoženi km so se zmanjšali za 37 % in za kar 95 % se je zmanjšalo število potrebnih parkirnih mest.

Ker je bila skupna prevožena razdalja manjša, se je podobno zmanjšala tudi onesnaženost – za tretjino. Zelo se je zmanjšal tudi skupen strošek prevoza za uporabnika – za vsaj 50 %. Poleg tega bi takšno mesto postalo prijaznejše do kolesarjev in drugih ne-motoriziranih oblik prometa, kar bi še povečalo navedene pozitivne učinke.

Novo pojmovanje vozila in potrebne rešitve


Na ta način bi seveda povprečen avto/minibus prevozil 10-krat več in bi bila njegova življenjska doba bistveno krajša, a to na splošno ni slabo – pogostejše kupovanje novih avtomobilov pomeni (ob primernem ravnanju s starimi) povprečno novejši in s tem boljši ter čistejši vozni park in ima seveda tudi ugodne gospodarske učinke.

Seveda bi bilo pri tem treba urediti tudi vse ostale stroške financiranja avtomobila oz. vozila, poleg samega nakupa in goriva – redno in izredno servisiranje, dajatve za uporabo cest in registracija, gume in ostali potrošni material itd.

Vse obveznosti uporabnikov bi bilo tako potrebno jasno definirati in pravno urediti, s čimer se študija sicer ni ukvarjala, a vseeno ni ravno kakšna vesoljska znanost – obstoječe oblike car sharing-a so se pogosto dobro spopadle tudi že s temi vprašanji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike