Babyboom na Madžarskem: Orban dokazuje, da "nadomestitveno priseljevanje" ni edina pot

Z angleško izposojenko "babyboom" označujemo hiter dvig števila rojstev. Ker se ta beseda le redko pojavlja v demografskih statistikah držav zahodnega sveta v zadnjih desetletjih, večina zahodnih držav svoje demografske težave skuša reševati s priseljevanjem.

Takšno rešitev zagovarjajo tudi Združeni narodi, ki so pripravili program "Nadomestitvenega priseljevanja" (Replacement Migration). To naj bi preprečilo demografski upad v državah prvega sveta. Vendar se vse države smernic ZN ne držijo, med njimi naša severovzhodna soseda.

Madžarski primer

Med evropskimi državami prav Madžarska najdlje beleži negativne demografske trende. Število prebivalstva v tej srednjeevropski državi je svoj višek doseglo leta 1980, ko je na Madžarskem živelo 10,7 milijona prebivalcev, danes pa Árpádovo ljudstvo šteje le še 9,8 milijonov.

Radikalne spremembe madžarski demografski politiki pa je prinesla druga vlada Viktorja Orbána (2010–2014), ki si je za eno od svojih osrednjih nalog zadala rešitev države pred grozečim demografskim zatonom.

Glavni aksiom te politike je spodbujanje rodnosti lastnega prebivalstva in preprečevanje izseljevanja mladih Madžarov, čemur madžarska vlada po Orbánovih besedah daje prednost pred reševanjem demografskih težav s priseljevanjem in integracijo.

Dolgoročni cilj je, da bi se rodnost s trenutnih 1,5 rojstev na žensko povzpela na 2,1 do leta 2030. Ob nadaljevanju trenutnih demografskih trendov bi se namreč število madžarskega prebivalstva do leta 2041 znižalo na 8,5 milijona.

Nova demografska politika je povzročila, da se je po deležu BDP, ki je namenjen družinam, Madžarska z repa držav OECD povzpela na vrh, saj je Budimpešta leta 2015 za družine namenjala že skoraj 4 % BDP.

Družinam prijazna politika

Uvedene so bile posebne podpore za mladoporočence, ki jih ti prejemajo 24 mesecev po sklenitvi zakonske zveze. Materinski dodatek znaša 225 % minimalne plače ob rojstvu otroka, v primeru rojstva dvojčkov se doklada poviša na 300 % minimalne plače.

Država družinam plačuje mesečno doklado za otroško varstvo do otrokovega drugega leta starosti v višini 70 % plače. Družine pa imajo tudi druge ugodnosti od brezplačnih učbenikov do subvencioniranih vozovnic v javnem prevozu.

Starši enega otroka dobijo dva dodatna dneva plačanega dopusta, starši dveh otrok štiri, starši s tremi ali več otroci pa sedem dodatnih dni plačanega dopusta. Madžarska pa podpira tudi madžarske starše izven domovine.

V svetovni javnosti pa največ zanimanja vzbuja leta 2015 uvedeni program CSOK (családi otthonteremtési kedvezmény), ki pomaga poročenim parom pri gradnji hiš ali urejanju stanovanj, v kolikor se obvežejo, da bodo imeli od enega do štiri otroke.

V praksi to pomeni, da država družinam daje subvencijo za urejanja doma, družine pa državi vrnejo obratno sorazmerni del subvencije glede na število otrok, ki se rodijo v družini. Ob rojstvu prvega otroka je družini odpisana ena tretjina denarne podpore, ob rojstvu drugega otroka je družina državi dolžna le še polovico posojila, če pa ima družina še tretjega otroka, ji je dolg odpisan v celoti. Od letošnjega januarja pa družine s štirimi otroki ne plačujejo več dohodnine.

Uspehi nove demografske politike

Kljub omalovaževanju s strani množičnih medijev širom Zahodnega sveta, je madžarska demografska politika v začetku leta 2020 obrodila prve večje uspehe. Konec marca je madžarski Osrednji statistični urad (KSH) objavil rezultate za letošnji januar, ki kažejo pozitivne demografske spremembe glede na preteklo leto.

Upadanje prebivalstva v državi se je zmanjšalo za 47 %, oziroma se je ta proces z letnih 0,79 % znižal na 0,42 %. Število rojstev je januarja 2020 naraslo za 9,4 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Poleg tega je država beležila 17 % manj smrti. Povedano v številkah se je v prvem mesecu letošnjega leta rodilo 8.067 otrok, ali 694 več kot leto poprej. Umrlo pa je 11.553 ljudi ali 2.356 manj kot v enakem obdobju lani.

Največji porast pa beležijo v matičnih uradih, saj je število porok v letošnjem januarju dvakrat višje, kot je bilo leto poprej. V prvem mesecu 2020 je tako zakonsko zvezo sklenilo 2.863 parov, kar je najvišja številka po januarju 1982.

Katalin Novák, madžarska ministrica za družino, je v intervjuju za Breitbart London med drugim povedala: "…, število porok je doseglo najvišjo raven v zadnjih štiridesetih letih, število rojstev je najvišje v zadnjem dvajsetletju, medtem ko število ločitev v zadnjih šestih letih še ni bilo tako nizko kot lani." Opazno pa naj bi se je znižalo tudi število splavov.