Avtomobilska industrija je na kolenih: zaradi upada naročil 68 odstotkov podjetij razmišlja o odpuščanju delavcev

Slovenska podjetja, ki so povezana z avtomobilsko industrijo, beležijo velik upad naročil, zaradi česar jih kar 68 odstotkov razmišlja o odpuščanju. Črnoglede so tudi napovedi za prihodnje leto. To je med drugim pokazala anketa, ki jo je med svojimi člani izvedla Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS).

Da upad naročil in zmanjšan obseg poslovanja beležijo tudi podjetja v drugih panogah, pa so na seji upravnega odbora OZS poudarili njegovi člani, ki vsled tega vladi predlagajo sprejetje takojšnjih ukrepov za pomoč prizadetim podjetjem, sporočajo iz OZS, ki ji predseduje Blaž Cvar.

94 odstotkov manj naročil kot lani

V anketi, ki jo je OZS izvedla med 16. in 24. oktobrom, je sodelovalo 161 članov, ki so posredno ali neposredno povezani z avtomobilsko industrijo. Rezultati ankete so pokazali, da kar 94 odstotkov anketiranih podjetij beleži upad naročil v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Na vprašanje, kolikšen upad naročil beležijo v primerjavi z enakim obdobjem lani (primerjava september 2024 in september 2023), jih je največ, 34 odstotkov, odgovorilo, da je upad naročil med 10 in 30 odstotkov. Slaba tretjina vprašanih, 28 odstotkov, beleži med 30- do 50-odstotni upad naročil, 17 odstotkov vprašanih beleži med 50- do 70-odstotni upad, manj kot 10-odstotni upad naročil pa beleži 15 odstotkov vprašanih. Zgolj 6 odstotkov vprašanih upada naročil ne beleži.

V anketi so anketirancem še postavili vprašanje, tako OZS, kakšne so napovedi oziroma ocene poslovanja za prvo polovico leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem letos. Anketiranci so pri tem upoštevali že znana naročila oziroma že dogovorjene posle. Rezultati so pokazali, da bo večina, 39 odstotkov, imela 20 odstotkov manjše dobičke, 28 odstotkov anketiranih podjetij pa bo svoje dobičke v primerjavi s prvo polovico letošnjega leta prepolovila. Da bodo rezultati slabši za 10 odstotkov, je ocenilo 26 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 7 odstotkov meni, da bodo poslovali bolje kot letos.

Dve tretjini podjetij bo najverjetneje odpuščalo

Zaskrbljujoč je podatek, da kar 68 odstotkov vprašanih zaradi upada naročil razmišlja o odpuščanju delavcev. Na vprašanje, koliko delavcev bi morali odpustiti, da zagotovijo nemoteno poslovanje in obstoj podjetja, pa je večina, 82 odstotkov vprašanih, odgovorila, da bi morali odpustiti med 10 in 30 odstotkov zaposlenih. 16 odstotkov vprašanih meni, da bi morali odpustiti med 30 in 50 odstotkov zaposlenih. 3 odstotki vprašanih pa ocenjuje, da bi morali odpustiti med 50 in 70 odstotkov zaposlenih.

Ali bi prizadetim podjetjem, ki so vezani na avtomobilsko industrijo, koristil ukrep subvencioniranega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa? Rezultati ankete so pokazali, da večina, 62 odstotkov vprašanih, meni, da bi jim ukrepa koristila pri ohranitvi delovnih mest.

»Tem podjetjem je treba pomagati, da ohranimo delovna mesta, bodisi z ukrepoma čakanja na delo in subvencioniranega delovnega časa bodisi z moratorijem na kredite. Ti ukrepi so se za koristne izkazali tudi v času covid krize,« je po predstavitvi rezultatov ankete poudaril predsednik OZS Blaž Cvar.

Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor in podjetnik, ki deluje na področju avtomobilske industrije, je dejal: »Avtomobilska industrija je na kolenih. Ni pa samo avtomobilska industrija tista, ki je povlekla ročno zavoro, ampak se nasploh industrija v Evropi ustavlja. Prestrukturiranje kot tako je vprašanje, s katerim se ukvarjamo vsi, da bi našli priložnost v drugih branžah. Toda dela ni na pretek.«

Gorjak je še dodal, da imamo enormne pritiske na cene, italijanski konkurenti imajo za 10 do 20 odstotkov nižje ponudbe od naših. »Ukrepi, ki so jih prejela italijanska podjetja, denimo čakanje na delo, očitno delujejo. Podjetja Madžarske in Poljske zaradi bistveno nižjih stroškov plač in energije prav tako predstavljajo konkurenco našim podjetjem, saj so njihove ponudbe za 20 do 30 odstotkov nižje,« je še pojasnil Gorjak.

V Sloveniji so stroški dela izredno visoki

Gorjak ocenjuje, da bo 2025 zahtevno leto. »Ena rešitev je pri bankah, obresti pa tečejo. Možni so tudi individualni dogovori, saj mislim, da se zavedajo, v kakšnem položaju smo se znašli podjetniki in tudi posamezniki. Vsa konkurenčna podjetja v regiji se soočamo z upadom naročil. Vsi razmišljamo o odpuščanju, saj so stroški dela izjemno visoki. Naša država mora resno pristopiti k reševanju tega problema.«

Glede ukrepa subvencioniranega čakanja na delo in čakanja na delo pa je Gorjak dejal: »Kader v naši panogi izobražujemo od 5 do 7 let, zato moramo ta kader ohraniti, če želimo ohraniti podjetje in prebroditi to krizo. Te zaposlene bomo spet potrebovali, ko bo krize konec. Odpuščeni bodo sicer našli delo v drugih dejavnostih, ampak to pomeni, da so za nas izgubljeni,« je opozoril Gorjak.

Danijel Lamperger, direktor OZS, je ob tem dejal, da ko se pogovarjamo o krizi v avtomobilski industriji, ne smemo pozabiti na MSP-je. »Tudi manjšim podjetjem, ki so vezani na avtomobilsko industrijo, je treba dati enake spodbude kot jedrnim podjetjem,« je menil.

Upad naročil beležijo tudi podjetja v drugih panogah

Z upadom naročil se soočajo tudi druge panoge, pa je jasno povedal predsednik sekcije instalaterjev energetikov pri OZS Andrej Papež. »Z novim načinom obračunavanja omrežnin smo uspešno zadušili vgradnjo toplotnih črpalk. Letos smo na 20 do 30 odstotkov lanske realizacije. Ta način obračunavanja omrežnin se mora zamrzniti takoj, zeleni prehod prav tako. Ne na račun naših davkoplačevalcev. Če ga znajo financirati od drugod, naj ga, sicer naj ga ukinejo. Ne moremo vsega uničiti za zaveso zelenega prehoda,« je bil kritičen Papež, ki meni, da moramo delati več kot Kitajci, če želimo biti konkurenčni. »Delati moramo na fleksibilnosti trga dela, na močni razbremenitvi, da bomo zajezili padec kupne moči,« je še dodal.

Predsednik sekcije gradbincev Zoran Simčič pa ocenjuje, da bo kriza dosegla tudi gradbeno panogo. »V gradbeništvu capljamo za drugimi državami, ker je večina investicij odvisna od države, ki pa ne vlaga. Pričakujemo, da bo država zagnala večje projekte. Ko poslušamo medije, da je slovensko gospodarstvo v samem vrhu, ni čutiti krize. Treba je vedeti, da je realnost drugačna. Problem je tudi, ker nimamo analize stanja in niti ne vemo, koliko časa bo trajala kriza.«

Pesimistične napovedi ima tudi podjetnik Aleš Pulko, ki je s svojim podjetjem prisoten na 21 trgih. »Ne zavedamo se, kaj prihaja. To ni več piš iz severa, to je močan veter, ki bo Evropo močno destabiliziral. od februarja 2025 bodo problematični meseci, saj projektov ni.  Soočali se bomo z enormno brezposelnostjo,« je opozoril Pulko.

Vlada naj pomaga gospodarstvu z ukrepi

Predsednik OOZ Logatec in podjetnik Bogdan Oblak je predstavil svoje videnje situacije: »Kriza v avtomobilski industriji bo imela posledice tudi za ostale panoge, saj bo padla kupna moč zaposlenih v tej branži. Ne smemo se pogovarjati samo o avtomobilski industriji, razširiti moramo ukrepe na celotno gospodarstvo. Politika se ne more ukvarjati s pravico do odklopa, ker bo dela za vse manj.«

Upravni odbor OZS je po razgreti in konstruktivni debati med člani sprejel več sklepov. Prvi sklep je, da se za prizadeta podjetja zagotovi ukrepa subvencioniranega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Drugi sklep je, da se prizadetim podjetjem na podlagi zakona omogoči moratorij na kredit ali prestrukturiranje kredita, tretji pa, da se prizadetim podjetjem zagotovi spodbude s ciljem prestrukturiranja podjetij. Pobude in predloge bo OZS naslovila tudi na vlado.