Anketa Dela: Svoboda prvič pod 20 odstotki, koalicija v virtualnem parlamentu izgubila absolutno večino

Javnomnenjskega vedrenja na naplavinah avgustovskih poplav je za vlado Roberta Goloba konec, kaže danes objavljena anketa Mediane za časnik Delo. 

Podpora stranki Svoboda je strmoglavila, z njo vred pa tudi ocena dela celotne Golobove vlade. 

Na račun padca Svobode se je na prvem mestu med strankami utrdila SDS, že drugi mesec zapored pa je podpora močno poskočila Novi Sloveniji, katere samosvoja politika očitno začenja žeti rezultate. 

V skupnem seštevku sta opozicijski stranki blizu koalicijskim kot v tem mandatu še nikoli. Preslikava podpore med opredeljenimi na sedeže v državnem zboru pa je prvič do sedaj pokazala premalo koalicijskih poslanskih sedežev za sestavo vlade. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi SDS volilo 23 odstotkov vprašanih, Gibanje Svoboda pa zgolj še 18,8 odstotka, kar je skoraj šest odstotnih točk manj kot septembra. Novo Slovenijo bi volilo 7,2 odstotka anketirancev, največ po lanskem decembru, ko so jim v Mediani namerili ravno toliko. Socialni demokrati stojijo pri 7 odstotkih, Levica pa pri 5,2-odstotni podpori. 

Blizu parlamentarnega praga je še Resni.ca z 2,5% podporo, Piratsko stranko bi volilo 1,9 % vprašanih, SLS 1,6 %, SNS 1,4 %, Vesno 1,2 % itd. Neopredeljenih je petina vprašanih.

Trend med opredeljenimi anketiranci sicer še ne nakazuje ponovnega padanja podpore Svobodi, saj je to prvi res slabši rezultat stranke v nekaj mesecih. Pa vendar je ta očiten, tako da ne more biti razlog zanj statistična napaka. Podpora SDS-u je stabilna in nekoliko niha od meseca do meseca. NSi pa medtem po poletnem padcu zdaj skokovito napreduje, tokrat so med opredeljenimi po dolgem času ponovno dosegli 10% podporo. SD ni daleč stran in se v anketah na tretjem mestu izmenjuje s krščanskimi demokrati. Levici v zadnjih mesecih kaže kanček bolje kot poprej. Edina od ostalih strank s stabilno podporo blizu parlamentarnega praga je Resni.ca Zorana Stevanovića. 

Koalicija bi v virtualnem parlamentu ostala brez absolutne večine

Preslikava rezultatov ankete, natančneje, opredeljenih anketirancev, za posamezno politično stranko na mesta v državnem zboru pokaže na očitno izgubljanje podpore vladajoče koalicije. Če ima ta, na podlagi lanskih volitev, v parlamentu 53 glasov, bi jih po sedanji anketi Dela imela zgolj še 44, torej 2 premalo za absolutno večino. 

Sedeže bi po projekciji strani volilna-napoved.si izgubila samo Svoboda, a ta veliko: namesto sedanjih 41 bi jih imela zgolj še 27, torej toliko, kot jih dejansko ima SDS. Ta bi končala pri 34 sedežih. 10 oziroma 2 več kot realno bi jih imela Nova Slovenija, prav toliko tudi SD, ki bi pridobila tri. Levica pa bi pridobila 2. 

Enak trend je zaznati v sami Delovi anketi, ko gre za ocenjevanje dela vlade. Oceno »zelo pozitivno« ji je namenilo zgolj 3,1 % anketirancev, pozitivno pa nadaljnjih 18,9 %. Za srednjo oceno se je odločilo 34,1 % vprašanih,  negativno 23,8 %, zelo negativno pa 18,3 % sodelujočih v anketi. Povprečje ocen znese 2,64, kar je precej manj od septembrskih 3,08.

Pirc Musarjevi se je podpora svobodi izražanju obrestovala, Golobu nasprotno stališče ne

Na barometru priljubljenosti politikov je s skokom meseca daleč prva predsednica Nataša Pirc Musar, ki ji je angažma v prid svobodi govora več kot očitno koristil. Nasprotno z Robertom Golobom, ki je doživel padec meseca s povprečne ocene 3 na 2,66 in se znašel šele na zanj nizkem 6. mestu. Tik za novim superministrom »za puške in koruzo«, Marjanom Šarcem, pred katerim so še Matjaž Han, Boštjan Šefic in Anže Logar na 2. mestu. 

Za Golobom so razvrščeni Fajonova, Boštjančič, Švarc Pipanova, Cigler Kralj, Tonin, Klakočar Zupančičeva, Prednik, Godčeva, Janša, Mesec, Vrečkova, Vatovec, Sajovic in Bratuškova.