Analitiki: kaj je problem desne sredine in kako do zmage na naslednjih volitvah

POSLUŠAJ ČLANEK
Tako SDS kot NSi sta na nedavnih volitvah povečali število svojih poslancev v Državnem zboru. A premočna zmaga Gibanja Svoboda, ki je potopila celo svoje zaveznike iz KUL koalicije, je desno sredino ponovno postavila v opozicijo. Ob dejstvu, da je Sloveniji od osamosvojitve naprej v veliki večini vladala leva politična opcija, je desna sredina postavljena pred prenekateri izziv. Seveda ob predpostavki, da goji ambicijo, da še kdaj vodi vlado Republike Slovenije. 

Pri tem sta bistveni dve vprašanji, in sicer: 1) kje tiči razlog za poraz na zadnjih volitvah in 2) kakšna je pot od tu do zmage na naslednjih volitvah? Za mnenje smo povprašali poznavalce slovenske politike, komentatorje dr. Žigo Turka, dr. Aleša Mavra, Luko Lisjaka Gabrijelčiča in dr. Ivana Štuheca.

Slednji meni, da ima poraz dosedanje koalicije več razlogov: "Na prvem mestu patološka gonja proti Janši, ki jo servisirajo osrednji mediji. To delajo v skladu z uredniško politiko, ki jo diktira politično ozadje," pove.

Predčasno "kronanje" Golobu prineslo zmago


Da so k doslej nepredstavljivim Golobovim odstotkom pripomogli "odločilni akterji" levega bloka, se strinja tudi dr. Maver: "Svoje je naredilo tudi stalno metanje polen pod noge vladi, ki se je začelo že aprila 2020. Seveda pa Gibanje Svoboda tako premočne zmage ne bi doseglo, če odločilni akterji levega bloka Roberta Goloba ne bi pravočasno "okronali" kot Jankovića leta 2011 in s tem nevtralizirali konkurence na strani tradicionalno vladajoče opcije."

Kot naslednji razlog poraza vidi nepriljubljene protikoronske ukrepe: "Mislim, da je bil pri volilnem izidu odločilen spomin volivcev na omejevalne ukrepe v času pandemije. Krivdo zanje so naprtili vladi, zato so se na volišču največkrat vprašali, kako naj glasujem, da dosežem zamenjavo oblasti."

Instant stranke zmagujejo, ker nimamo prave demokracije


Tudi dr. Štuhec močne razloge za ta neuspeh išče v kolektivni psihi volivcev, in sicer v vse večji iracionalnosti in instantnosti družbe: "Te stranke za eno mandatno obdobje se nam sedaj ponavljajo že četrtič. Kje končajo, lahko eksperimentalno vidimo v primeru SMC, LMŠ in SAB. Verjetno bo tudi Golobova Svoboda doživela podoben konec. Sedaj se bodo morali ukvarjati z vladanjem, ne bodo imeli časa za gradnjo strukture na terenu in že na lokalnih volitvah bodo okusili mrtvaški ples."

Temu stališču je blizu tudi razmišljanje dr. Žige Turka, ki zunanji vzrok pripisuje dejstvu, da v Sloveniji nimamo dejanske demokracije: "Drži, da so ljudje formalno prišli na volišča, tudi drži, da jih je prišlo veliko, ampak praznik demokracije ne more biti, da je v parlamentu, ki šteje 90 sedežev, od nikoder inštaliranih 40 poslancev stranke, ki se imenuje lista in ki dva meseca pred volitvami še ni niti obstajala. V demokracijah je središče političnega boja parlament. Teh 40 politične zmage ni doseglo v parlamentu, ni je doseglo v spopadu političnih idej, ni je doseglo zaradi boljših politik," meni.

NSi kot psihološka zmagovalka; Pivčeva pokopala PoS?


K neuspehu je, tako dr. Štuhec, veliko pripomoglo tudi dejstvo, da SDS v kampanjo ni pripeljala kadrovske svežine in je gradila le na dosežkih vlade, ki pa jih ljudje ne cenijo. "V tem je bila drugačna Nova Slovenija, ki deluje mladostno in sveže. Od koalicijskih strank je edina psihološka zmagovalka," meni, obenem pa je kritičen do PoS, predvsem pa do Aleksandre Pivec, ki se tej zgodbi ni hotela pridružiti: "Strategija Povežimo Slovenijo je bila zgrešena, ker ni postavila na čelo liderja in ker je gradila na regionalni prepoznavnosti kandidatov, kar pri veliki udeležbi volilnega telesa ni bilo dovolj. Ključna napaka pa je solo akcija gospe Pivec. Če bi šla s Povežimo Slovenijo, bi bili vsi v parlamentu in zelo verjetno Mesec izven. To je bila predvideno ena najbolj usodnih napak."

Potreben bi bil premik proti sredini. Ima "desnica" sploh še smisel?


Luka Lisjak Gabrijelčič Golobovo zmago vidi kot potrditev volitev iz leta 2014, na katerih se je izrazila progresivna naravnanost slovenskih volivcev, ki jim, kot pravi, ni povšeči Janševa iliberalnost: "Večina Slovencev podpira sredinsko politiko s progresivnimi poudarki. V takšni deželi je prostor za desnosredinsko alternativo le, če se resnično odpira k sredini, če torej zna artikulirati centristično politiko, izhajajoč iz konservativnejših vrednostnih izhodišč. Janševa politika v zadnjem desetletju pa je skušala alternativo zgraditi na populistični podlagi, ki se je, ko je prišla na oblast, izkazala za izrazito iliberalno. Prostor za tako politiko v Sloveniji obstaja, niti zdaleč pa ne more računati na dovoljšno podporo za vladanje."

Obenem Lisjak Gabrijelčič statusu quo brez reform ne pripisuje uspeha na dolgi rok: "Vztrajanje pri takem kurzu je obsojeno na vegetiranje v opoziciji, hkrati pa bo vrnitev h kredibilni zmerni desnosredinski politiki zelo težavna in v trenutni strankarski arhitekturi verjetno nemogoča."

Z nekoliko drugega zornega kota dr. Žiga Turk opozarja na zamaknjen koordinatni sistem slovenskega družbeno-političnega prostora ki ga toliko nese v levo, da desna sredina izpade preveč desno: "Glavni notranji vzrok za tak rezultat je, da je glede na ideološko stanje v slovenski javnosti desna sredina postavljena ideološko preveč desno. Zgolj ekonomski pomik v levo ni prinesel glasov. Če bi se še ideološko postavila bolj na levo, pa bi se kdo vprašal, ali desnico-samo-po-imenu sploh potrebujemo. Tudi NSi bolj levo zaradi svojih krščanskih korenin ne more, SDS pa ne gre v sredino, ker ji ne gre za oblast, ampak za stvar."

Konservativna stran se je vendarle okrepila


Hkrati pa dr. Maver izpostavlja, da je pozitivna stran volilnega izida to, da Golob ni pridobival na račun desne sredine: "Desnosredinske stranke so v relativnih številkah obdržale izid iz leta 2018, v absolutnih in po številu poslancev so ga izboljšale." Tudi dr. Turk sicer meni, da desna sredina niti ni dosegla slabega rezultata; njen poraz je po njegovem v tem, da kljub izvrstnim dosežkom ni dobila mandata za nadaljevanje dela in da v parlamentu ni zmernih levosredinskih strank, ki bi ji pomagale do kvoruma.

Naskok na zmago iz opozicije


Kdaj se desna sredina lahko spet povzpne na vrh? "Priznam, da danes poti do zmage ne vidim. Dokler bo obstajala tako močna blokovska disciplina na levi, je težko dosegljiva," je jasen dr. Maver, a hkrati izpostavlja nekatere morebitne slabosti nove Golobove koalicije: "Iz opozicije bo naskok nanjo sicer nekoliko lažji, posebej, ker bo 35 relativno politično preizkušenim opozicijskim poslancem stala velika vojska anonimnežev. Poleg tega ima Golob veliko babic, kar mu dela ne bo olajšalo."

Medtem pa Lisjak Gabrijelčič nišo za ponovno uveljavitev desne sredine išče v ponovitvi modela sodelovanja iz Drnovškovih časov: "Prostor se bo najbrž odprl za politiko sodelovanja z levosredinskimi silami, kakršno smo poznali pod Drnovškovimi vladami. Toda premočna Golobova zmaga in izjemna ošibitev Levice, ki je postala povsem pogrešljiv partner za levosredinsko vlado, v tem mandatu ne pušča veliko manevrskega prostora za takšno taktiko," je do skorajšnjega povratka konservativnejših sil skeptičen Lisjak Gabrijelčič.

Lokalne volitve kot priložnost


Prihodnost konservativnega pola v Sloveniji bo odvisna od lokalnih in predsedniških volitev, pa meni dr. Štuhec in nadaljuje, da je treba upoštevati stanje političnega duha in temu prilagoditi strategije.

Ob dejstvu, da na lokalnih volitvah načeloma zmaguje konservativni pol, s precejšnjo mero optimizma pove: "Na lokalni ravni je zelo pomembno razlikovati med urbanim in ruralnim okoljem. Vse desnosredinske stranke si lahko zelo učinkovito zaližejo sedanje rane na lokalnih volitvah. Vsako soliranje bo kaznovano, kot je bilo sedaj. Lokalne volitve imajo drugačno logiko, tam rezultati štejejo in ne šteje pripadnost stranki. Za predsedniške volitve pa bo ključen izbor osebnosti," zaključi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki