Ameriška demokracija je reality show

Mimo je prvo od treh predvolilnih soočenj pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 8. novembra letos. Demokratska kandidatka Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump sta si prvič stala nasproti na istem odru in v 90 minutah poskušala prepričati ameriške volivce.

Debata ni bila pretirano škandalozna, v nobenem primeru pa ni bila poglobljena.

Trump: Samo besede in sočne izjave

Nekatere prejšnje volitve so bile prelomne, kot na primer tiste leta 2008, ko je bil prvič izvoljen Barack Obama, ali volitve leta 1980, ko je Ronald Reagan za 12 let zabetoniral republikansko vladavino. Tokratna kampanja bo, izgleda, v najboljšem primeru zanimiva in zabavna.

Takšna je bila tudi ponedeljkova debata. Vsebinskih odgovorov je bilo za vzorec. Precej bolj kot ob pomembnih vprašanjih, kako upravljati z državo, sta se kandidata mudila ob obrobnih temah.

Donald Trump se je branil, da je bil proti invaziji v Irak, obljubljal, da bo pokazal svoje davčne izpiske, ko bo Clintonova pokazala svojo tajno e-pošto, oba kandidata sta se ukvarjala z rojstnim listom aktualnega predsednika itd.

Donald Trump je produkt ameriške medijske krajine, kjer je širok nasmešek bolj cenjen kot to, kar iz teh ust pride. Tudi Hillary Clinton, kljub svojim izkušnjam, ne vzbuja zaupanja. V politiki je predolgo, da bi lahko verjeli v njeno neomadeževanost.

Clinton: Ko oni merijo nizko, mi merimo visoko

Pri vsem skupaj je morda še najbolj negativna vloga medijev, ki takšno površinskost dopuščajo in jo pogosto celo pomagajo ustvarjati.

Donald Trump je produkt ameriške medijske krajine, kjer je širok nasmešek bolj cenjen kot to, kar iz teh ust pride. Tudi Hillary Clinton, kljub svojim izkušnjam, ne vzbuja zaupanja. V politiki je predolgo, da bi lahko verjeli v njeno neomadeževanost.

Kakorkoli že, medijske hiše so rezultat debate pripisale v korist Hillary. Spletna stran Politico je opravila anketo med več kot 100 političnimi analitiki obeh političnih polov. 80 % jih je dalo prednost Clintonovi.

Desničarski Fox News je – tipično – medijsko poročanje razglasil za zaroto in se naslonil na spletna glasovanja, v katerih so ljudje več glasov namenili Trumpu.

Medijska zarota

Pri Foxu so kritizirali tudi voditelja soočenja Lesterja Holta, ki naj bi bil preveč očitno naklonjen Hillary Clinton in poskušal z vprašanji diskreditirati Donalda Trumpa.

Ta se na soočenju vsekakor ni izkazal. Morda ni bil najbolje pripravljen na nagovor drugačnega, bolj sredinskega, manj opredeljenega občinstva. Obljubil je, da bo na naslednjem soočenju bolj agresiven. To lahko pomeni le še manjši poudarek na vsebini in večji na formi.

Dajte ljudem, kar hočejo

Vsake volitve so prelomne. Tokrat sta celo oba kandidata nekaj izjemno posebnega, kar še nismo videli. Predsednica lahko prvič postane ženska, na drugi strani pa je klovn, ki v veliki meri spominja na Zorana Jankoviča. Z manjšim nasmehom in debelejšo denarnico.

Če je še kje kdo, ki bi si rad ZDA vzel za zgled demokracije, bo ob spremljanju te volilne kampanje takšno miselnost opustil.

Ob tem lahko razmislimo tudi o naših soočenjih in se vprašamo, kakšen je njihov pomen. Je res mogoče iz nekajminutnih odgovorov kandidata zajeti celovito informacijo o njenem/njegovem pogledu na svet in morebitnih ukrepih?

Iskreno upam, da si ne bomo s pomočjo medijev in po zaslugi lastne apatičnosti tudi sami ustvarili demokracije v duhu resničnostnega šova najslabše sorte.