Ali bodo zaradi Nemčije propadla prizadevanja za prepoved motorja z notranjim izgorevanjem?

POSLUŠAJ ČLANEK
Po novici, da se bo Nemčija morda vzdržala glasovanja o ukinitvi proizvodnje novih avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem do leta 2035, je usoda zakona o standardih CO2 za avtomobile in dostavna vozila, o katerem so se dolgo pogajali, zdaj negotova.

Kar se je nekoč zdelo neizogibno – sporazum Evropskega parlamenta in Sveta o prenehanju proizvodnje avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem oktobra 2022 – je zdaj na robu propada.

Zadnji korak v postopku


Zadnji korak v zakonodajnem postopku je uradno glasovanje držav članic o dokončnem sprejetju dogovora, ki je začasno predvideno za 7. marec. To glasovanje običajno velja za formalnost, saj so države na tej stopnji že jasno izrazile svoje namere na notranjih glasovanjih v Svetu, ki se jih udeležijo veleposlaniki držav pri EU.

Na predhodnem srečanju teh veleposlanikov je ena država glasovala proti, ena pa se je vzdržala. Vendar za sprejetje zakona ni potrebno soglasje, saj Svet deluje po sistemu "kvalificirane večine". Za kvalificirano večino je potrebnih 55 % držav EU, ki predstavljajo 65 % prebivalstva EU. Manjšina, ki bi glasovala proti, mora vključevati vsaj štiri države članice.

Kako so glasovali slovenski evropski poslanci v Evropskem parlamentu, pa je pisal Peter Jerman v prispevku: "Za prepoved prodaje avtomobilov na bencin in dizel levi del naših evroposlancev. Romana Tomc vrača udarec"


Toda kljub znakom, da bo Svet zakon sprejel, so nekatere države članice zaradi ogorčenja, ki je sledilo ratifikaciji zakona o emisijskih standardih CO2 za avtomobile in dostavna vozila v Evropskem parlamentu februarja 2023, spremenile svoje stališče.

Italija je napovedala, da bo na uradnem glasovanju zakonu rekla ne, saj jo skrbi, da bo zakonodaja škodovala proizvajalcem in potrošnikom. Tudi nemški minister za promet Volker Wissing je napovedal, da se bo največja država bloka vzdržala glasovanja, če Evropska komisija ne bo predlagala, da se po letu 2035 v novih vozilih z motorji z notranjim izgorevanjem dovoli uporaba e-goriv.

Wissing (FDP/Renew Europe) je novinarjem povedal, da bo Nemčija pristala na sporazum le, če bo Komisija pripravila predlog o tem, kako bo mogoče tudi po letu 2035 registrirati vozila z motorji z notranjim izgorevanjem, ki uporabljajo samo e-goriva.

Proizvodnja e-goriva temelji na pridobivanju vodika. To poteka s postopkom elektrolize, ki razgradi vodo (npr. morsko vodo iz obratov za razsoljevanje) na komponenti vodika in kisika. Za ta proces in nadaljnje proizvodne korake je potrebna električna energija.

V drugi fazi postopka se vodik s pomočjo npr. sinteze Fischer-Tropsch združi s CO2, pridobljenim iz zraka, in pretvori v tekoči energent: e-gorivo. Pod visokim tlakom se vodik s pomočjo katalizatorja poveže s CO2. Ker se za proizvodnjo e-goriv uporablja električna energija, je postopek znan kot postopek "power-to-liquid": električna energija se pretvori v sintetično tekočino, ki jo je enostavno skladiščiti in preprosto prenašati.

Ta sintetična goriva je mogoče zgorevati v motorju z notranjim izgorevanjem, kar teoretično omogoča prodajo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035.


"Evropska komisija mora zagotoviti, da bo omogočila registracijo vozil z motorji z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035," je dejal. "Potrebujemo vse možnosti, vključno z baterijskimi električnimi, vodikovimi in motorji z notranjim izgorevanjem, ki delujejo na e-goriva," je dodal. Wissing je tudi dejal, da je "vodji [EU za podnebne spremembe Fransu] Timmermansu ponudil pogovor, ki pa ga ni sprejel". Dejal je tudi, da napoved ne bi smela biti presenečenje za Evropsko komisijo, saj si Nemčija že več mesecev prizadeva za takšno izjemo.

Zdaj se evropski birokrati bojijo, da zaradi vzdržanosti Nemčije, nasprotovanja Italije ter zavrnitve podpore Poljske in Bolgarije ne bo dosežena raven prebivalstva, potrebna za kvalificirano večino, kar bi pomenilo, da zakon ne bo sprejet.

Kaj bi se lahko zgodilo naprej?


Po intenzivnih razpravah oktobra 2022 je bilo z Evropskim parlamentom dogovorjeno, da bo v zakon vključena uvodna klavzula, ki Evropsko komisijo poziva, naj do leta 2026 pripravi poročilo o tem, ali lahko e-goriva pomagajo Evropi doseči cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 za osebne avtomobile in dostavna vozila.

Vendar ta uvodna klavzula ni zavezujoča, kar pomeni, da se mora Evropska komisija sama odločiti, ali bo ta predlog upoštevala. Nemčija bi morda želela, da se ta določba prenese v glavno besedilo zakona, s čimer bi izvršni organ EU zavezala k predložitvi predloga o e-gorivih.

Vprašanje ostaja, ali Wissing to realno pričakuje – domneva se, da želi od Evropske komisije le zagotovilo, da bo ta uvodna izjava spoštovana. Vendar pa to postavlja Komisijo, zlasti vodjo za podnebne zadeve Fransa Timmermansa, v težaven položaj.

Timmermans ni skrival svojega prezira do e-goriv in je odločno dejal, da se ne smejo uporabljati v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na velike količine obnovljive energije, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo. Če bi zdaj na zahtevo Nemčije dejal, da bo Komisija preučila vlogo e-goriv v avtomobilih, bi bilo to nerodno. Če se to ne bo zgodilo, bo Švedska, ki trenutno predseduje Svetu, morda zahtevala preložitev glasovanja in upala, da bo v tem času lahko rešila težave.


Kaj se bo zgodilo, če uradno glasovanje ne bo uspešno?


Če zakon ne bo dosegel kvalificirane večine, se bo treba o njem ponovno pogajati, kar pomeni, da se bodo ponovno začele razprave z drugimi državami članicami in Evropskim parlamentom.

Glede na to, da je bilo skupno stališče držav članic o zakonu težko doseženo v času francoskega predsedovanja, Francija ne želi ponovno odpreti razprave. Tudi druge države članice, zlasti Nizozemska in Češka, so izrazile strinjanje z zakonom v sedanji obliki.

Vendar bi se bilo tudi, če bi se vse države članice strinjale, da je treba dodati zavezujočo klavzulo za e-goriva, treba o tem na novo dogovoriti z Evropskim parlamentom, kar je velika ovira. Kljub nasprotovanju desnosredinske skupine EPP, ki je največja skupina v Parlamentu, je bil dogovor sprejet na januarskem glasovanju, pri čemer cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2035 ni bil spremenjen.

Od poslancev Evropskega parlamenta, ki so podprli sveženj, bi bilo težko zahtevati, da sprejmejo spremenjeno različico. Zaradi potrebe po ponovnih pogajanjih bi se lahko trenutni mandat Komisije in Parlamenta, ki traja do leta 2024, iztekel, zato je prihodnost zakona negotova.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike