SDS s pobudo o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem, pomaga koaliciji, da "ne zatava še bolj v svojih zmedenih izjavah" o Ukrajini

vir: Twitter @strankaSDS
POSLUŠAJ ČLANEK
V največji opozicijski stranki SDS menijo, da bi morala Slovenija po vzoru Evropskega parlamenta in parlamentov številnih drugih držav sprejeti resolucijo, s katero bi Rusijo označila kot državo, ki podpira terorizem. Vsebino resolucije je podrobno predstavil predsednik SDS Janez Janša, ki je dejal, da z resolucijo dejansko želijo pomagati vladni koaliciji.

Poslanci SDS so v parlamentarno proceduro včeraj vložili predlog resolucije, s katero bi državni zbor Rusko federacijo uvrstil med države, ki podpirajo terorizem.

Glede slovenskega odnosa in pomoči Ukrajini ter pomembnosti vlaganj v Slovensko vojsko pa se je danes oglasil tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki se v Bruslju udeležuje parlamentarne skupščine NATO v Bruslju.

Pomoč vladni koaliciji


Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da so omenjeno resolucijo vložili zato, ker tega doslej ni storila vladajoča koalicija. "To potezo vladne koalicije smo čakali od oktobra lani, ko je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela podobno resolucijo. Kolikor vem, je Slovenija tisto resolucijo podprla, vsaj ni bilo slišati, da bi temu nasprotovali. Novembra lani je nato podobno resolucijo sprejel tudi Evropski parlament," je pojasnil Janša. Po njegovih besedah vladajoči koaliciji s predlogom resolucije pomagajo, da ne "zatava" še bolj v svojih zmedenih izjavah glede nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini.

V SDS so bili v zadnjih mesecih večkrat kritični do potez Golobove vlade glede dogajanja v Ukrajini, prav tako so bili kritični tudi do vladnih stališč do vojne v Ukrajini in ukrajinske zahteve po članstvu v zvezi Nato. V SDS so pred časom dejali tudi, da se Slovenija na razmere odziva preveč mlačno in da je ena od redkih novih držav članic zveze Nato, ki ukrajinskega članstva v zavezništvu ni odločno podprla.

Na vprašanje glede dogovarjanja o podpori predlogu resolucije v DZ je predsednik SDS dejal, da se mu zdi podpora takšni resoluciji samoumevna, "razen če tisti, ki predstavljajo slovensko oblast in hodijo v Bruselj na sestanke EU in Nata, tam govorijo nekaj, tukaj pa bodo ravnali drugače". "Tukaj ni vmesne strani. Ali podpiraš rusko agresijo ali pa podpiraš pravičen boj Ukrajincev za svobodo in ozemeljsko celovitost," je poudaril Janša.


https://twitter.com/strankaSDS/status/1627990991553675264

Slovenska vojska in Ukrajina


"Slovenija je bila leta 2022 na pravi strani zgodovine. Od samega začetka nam je bilo jasno, da je naša moralna dolžnost, da po svojih močeh pomagamo pri ukrajinski obrambi. V skladu z našo temeljno ustavno listino in našimi zgodovinskimi izkušnjami imamo dolžnost, da podpiramo Ukrajino, dokler se je pripravljena braniti," pa je danes v daljšem zapisu na Facebooku zapisal predsednik NSi Matej Tonin.

Svoje razmišljanje pa je usmeril predvsem v pomembnost delovanja Slovenske vojske in odnosa politike do vlaganj v vojsko in vojake. "Prenehati je potrebno s sanjarjenjem o oblikovanju nacionalnega konsenza o slovenski nacionalni obrambi. Od osamosvojitve dalje in preko referenduma o NATU je jasno, da tretjina državljanov nasprotuje resnim vlaganjem v Slovensko vojsko. Levica poskuša čustva tretjine državljanov politično kapitalizirati. Jasno je, da konsenza ne bo, prav zato pa se moramo osredotočiti na krepitev in negovanje ustavne večine, ki pa vlogo in krepitev slovenske nacionalne obrambe podpira," je med drugim zapisal nekdanji obrambni minister.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1627945056622477312

Robert Golob ni za resolucijo


Pozno popoldne se je na predlog resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem, odzval predsednik vlade Golob. Dejal je, da je vsako neusklajeno politično dejanje nepotrebno in neumestno, ter dodal, je bilo obsodb ruske agresije s strani Slovenije veliko, zato ne potrebujemo vedno novih političnih deklaracij.

Ker v Evropi divja vojna, je svetovna zunanjepolitična elita na trnih, v razpravah pa je prevladovala ruska vojna v Ukrajini. Münchenska varnostna konferenca, ki ji pravijo tudi obrambni Davos, je privabila voditelje držav, generale, vodje obveščevalnih služb in vrhunske diplomate z vsega sveta. Več o razpravah na temo Ukrajine in širše si lahko preberete v prispevku: Münchenska varnostna konferenca: geopolitična vprašanja sveta za eno mizo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike