Poznavalci o adutih posameznih političnih strank v predvolilni tekmi

Slika v sliki: Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Do državnozborskih volitev, prvih rednih po letu 2008, je manj kot tri mesece, strankarsko vrenje pa je ob rutinerjih na sceno naplavilo že nove igralce: zdaj že tradicionalno novo levo stranko za tokratne volitve, pa veliko sredinsko koalicijo Povežimo Slovenijo, pa z DeSUS-a odslovljeno Aleksandro Pivec, Zorčičevo LIDE, zeleno Vesno in še koga.

Kakšne so njihove možnosti v volilnem boju lahko sklepamo tudi po tem, kako dobro organizirane, močne in vplivne so posamezne politične stranke na različnih področjih, ki krojijo končni volilni uspeh.

V naši anketi med poznavalci slovenske politike smo izluščili deset ključnih področij, za katere so sodelujoči navedli, katere stranke so na teh najmočnejše.



Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, mag. Sebastjan Jeretič, dr. Miro Haček, Igor Vovk, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, Marko Pavlišič, dr. Žiga Turk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Aljuš Pertinač, Rok Čakš


Prednost katerih strank je profiliranost voditelja, dobra strankarska organizacija, kdo temelji na močni programski zasnovi, katere najbolje obvladajo marketinški pristop, kdo lahko računa na blagodejno obravnavo v tradicionalnih medijih, kako jim gre pri nagovarjanju volivcev preko družabnih omrežij ter kako na terenu, kdo lahko računa na pomoč civilnodružbenih skupin in aktivistov, kdo na podporo interesnih lobijev in katere stranke so v prednosti pri razpoložljivih finančnih sredstvih za kampanjo.

Poznavalce politike, sodelujoči v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja politikov, smo naprosili, da pri vsaki od naštetih kategorij navedejo po tri stranke, ki so na tem področju najmočnejše.

Pri profiliranosti voditelja med analitiki ni bilo dvoma: to je največja prednost SDS-a, nekoliko manj, a še vedno, stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba, na tretjem mestu pa so si enako število glasov delile štiri stranke.

SDS je po mnenju večine analitikov tudi najbolje organizirana stranka, veliko glasov so dobili tudi Socialni demokrati, tretje največ pa Nova Slovenija. Glede teh treh izbir so bili analitiki praktično poenoteni, saj v izboru najbolj organiziranih treh niso navajali drugih strank.

Nekoliko bolj so bili razpršeni njihovi glasovi pri vprašanju programske zasnove kot moči, oziroma politične prednosti stranke. Največkrat so na prvem mestu omenjali NSi, pogosto tudi SDS ter stranko Levica, ki je dobila glas več od SD-ja.

In kdo ima najboljši marketinški pristop? Spet je prevladovalo mnenje, da je to SDS, ob njej še NSi, Gibanje Svoboda, Levica in SD pa so dobile enako število glasov na tretjem mestu.

Kaj pa zaslomba tradicionalnih medijev - katerim strankam bo ta prinesla prednost v volilni kampanji? Največ analitikov je pri tem izpostavilo Socialne demokrate in Levico. Gibanje Svoboda se je znašlo na tretjem mestu.

Katera politična stranka pri nas je pri nagovarjanju volivcev najbolj spretna na družabnih omrežjih? Spet je največ sodelujočih izpostavilo SDS, precej manj pa že Levico in nato Socialne demokrate.

Medtem ko nekateri prosperirajo na medijski pozornosti, drugi za podporo garajo na terenu. Analitiki kot najbolj aktivne in močne pri tem ponovno vidijo trojico etabliranih strank: SDS, NSi in SD. Pri terenskem delu sta po 3 glasove dobili še Povežimo Slovenijo in Naša dežela, izven teh pet pa analitiki kot terensko močne niso omenili nobene druge stranke.

Kaj pa podpora civilnodružbenih aktivistov? Najbrž ni težko uganiti, da je v tej kategoriji prepričljivo zmagala Levica. Tudi Socialni demokrati se po oceni sodelujočih poznavalcev politike lahko nadejajo nekaj tovrstne podpore. To pa je tudi edina kategorija, kjer se je med prve tri uvrstila Lista Marjana Šarca.

V kampanji bo nedvomno svojo vlogo odigrala tudi finančna moč posameznih akterjev. V tej kategoriji je po mnenju analitikov v prednosti ponovno največja stranka, SDS, takoj za njo pa sicer zadolženi Socialni demokrati. Poznavalci pa hkrati izpostavljajo, da bo finančna moč ena od prednosti Gibanja Svoboda, stranke nekdanjega direktorja GEN-I, Roberta Goloba.

Kot zadnji kriterij smo v naši anketi med poznavalci politike izpostavili podporo interesnih lobijev. Tudi tukaj, kot pri kategoriji podpore tradicionalnih medijev ter civilnodružbenih aktivistov, je občutna prednost na levem političnem polu. Na največ tovrstne podpore lahko računajo Socialni demokrati, pa Golobova stranka Gibanje Svoboda ter tudi radikalno leva stranka Levica.



"Politične stranke se, na žalost, vedno bolj spreminjajo v marketinške projekte. Dovolj je vodilni obraz, nekaj sloganov namesto programa in medijska podpora. Množične stranke umirajo, zaradi česar smo priča vedno večjemu amaterizmu na političnem parketu," situacijo na predvolilnem parketu zaokroža bloger Sašo Ornik.

Kdo ima torej najboljše izhodiščne možnosti?


Kdo bo se bo v jutro ponedeljka, 25. aprila, zbudil kot politični zmagovalec, je ta trenutek preuranjeno napovedovati. Lahko pa na podlagi zgornjih kriterijev ocenimo izhodiščne možnosti posameznih strank.

Če si pri tem pomagamo numerološko, s seštevkom vseh glasov, ki so jih sodelujoči poznavalci slovenske politike namenili posameznim strankam po zgornjih desetih kriterijih, dobimo spodnji graf:



Čeprav je SDS zmagala v največ kategorijah, so v skupnem seštevku največ glasov zbrali Socialni demokrati. To predvsem, ker so glasove pobirali tudi tam, kjer je sicer prevladovala SDS, ne velja pa obratno. Denimo pri kategorijah zaslombe tradicionalnih medijev in podpore civilnodružbenih skupin in aktivistov, SDS ni dobila nobenega glasu.

Nekaj glasov so pri posameznih kategorijah dobivale tudi stranke, ki jih ni med prvimi tremi po zgornjih področjih. Denimo SAB je dobila kar 5 glasov pri zaslombi tradicionalnih medijev, pa 4 pri podpori interesnih lobijev. Povežimo Slovenijo na drugi strani tri glasove pri terenskem delu in po en glas pri programski zasnovi in razpoložljivosti finančnih sredstev. Jelinčičeva SNS je po drugi strani edine tri glasove dobila pri profiliranosti voditelja. Nekaterih strank, kot so denimo Zorčičeva LIDE, zelena stranka Vesna ter Resni.ca Zorana Stevanovića, pa analitiki niso omenili pri nobeni od kategorij.

Bojan Požar izpostavlja predvsem prednosti projekta "Robert Golob": "Golobova stranka Gibanje Svoboda bo imela za predvolilno kampanjo na voljo, za slovenske razmere, tako rekoč neomejena finančna in druga sredstva, pri čemer tukaj mislim na večinske medije. Njihova kampanja bo tako neuradno stala najmanj 1,5 do 2 milijona evrov. Pa sem bolj zaokrožil navzdol," je ocenil znani raziskovalni novinar.

Podobno razmišlja urednik tednika Domovina, Tino Mamić: "V Sloveniji za zmago na volitvah kakovost sploh ni pomembna. Lahko se pojavi tudi Miki Miška, pa bo lahko z dominantinimi mediji in strici iz ozadja Stranka Miki MIške zlahka presegla desetino glasov."

Voditelj oddaje Faktor, Aljuš Pertinač, pa vleče vzporednice s politično zgodovino: "Zaenkrat nič ne kaže, da te volitve ne bodo referendum za/ali proti Janši. V dveh primerih, ko je temu že bilo tako (na volitvah leta 2000, po pol leta vlade pokojnega Bajuka in na volitvah leta 2008, po polnem mandatu vlade Janeza Janše), je Janez Janša volitve izgubil," izpostavlja. V kolikor bo, kot pravi Pertinač, prišlo do izrazitega kopičenja glasov na eni strani za Janšo (SDS) in na drugi strani proti Janši (Gibanje Svoboda + v manjši meri SD) in bo volilna udeležba pričakovano visoka (podobno, kot je bila ob lanskem referendumu), potem bo SDS tudi tokrat poražena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike