Novinarji in publicisti opozarjajo: nova medijska zakonodaja vodi v drastično omejevanje svobode izražanja

Uredništvo
Vir: ZNP
POSLUŠAJ ČLANEK
Spremembe medijske zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za kulturo, so po mnenju Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) "zelo problematične" in bi v praksi lahko privedle do preganjanja tistih medijskih vsebin, ki promovirajo ideje, ki so v nasprotju s pogledi oblasti.

Posebej izpostavljajo širjenje pooblastil medijskim inšpektorjem, ki bi imeli pravico zahtevati umik vsebin iz medijev ter izstavljati globe za neprimerno vsebino.

V ZNP pa pozdravljajo namero, da se za zagotavljanje javnega interesa v medijih še naprej zagotavljajo državna sredstva, kot tudi zahtevo po jasni označitvi plačanih medijskih objav. 

Predlog sprememb Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo prejšnji teden poslalo v dvomesečno javno obravnavo, je za ZNP zelo problematičen, saj lahko vodi v drastično omejevanje svobode izražanja.

"To še posebej velja za 6. in z njim povezani 7. člen, ki de facto uvaja cenzuro," opozarjajo v reprezentativnem novinarskem združenju.

Po tem predlogu namreč lahko medijski inšpektor, ob asistenci novinarskih združenj, izloča tiste vsebine, ki širijo t.i. sovražni govor. "Glede na to, da je pojem sovražnega govora zelo ohlapen, in da bo presoja, kaj je sovražni govor, prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, je možno takšne določbe politično instrumentalizirati. V praksi bo to lahko privedlo do preganjanja tistih medijskih vsebin, ki promovirajo ideje, ki so v nasprotju s pogledi oblasti," opozarjajo v ZNP.

Moti jih tudi pooblastilo inšpektorju, da izdaja visoke kazni (od 1.000 do 10.000 evrov), kar bi po mnenju novinarjev in publicistov pripeljalo do samocenzure medijev, ki sicer povsem argumentirano opozarjajo na anomalije določenih pojavov, kot so množične migracije in podobno.

"V ZNP opozarjamo, da bi lahko ureditev, kot jo predlaga ministrstvo, hitro pripeljala v omejevanje svobode izražanja, ki je ustavno priznana in varovana kategorija, zato menimo, da lahko o njenem omejevanju odločajo izključno sodišča. Prepuščati to subjektivni presoji inšpektorja je skregano z načeli pravne države."

Novinarska združenja niso tukaj zato, da svetujejo, kaj je in kaj ni sovražni govor


Po prepričanju ZNP je z logiko stvari skregana tudi določba, po kateri bi se lahko inšpektor pri odločanju o tem, ali gre v prispevku novinarja ali drugi objavi v mediju za sovražni govor, posvetoval z reprezentativnimi novinarskimi združenji. Kot pravijo je dejstvo, da novinarska združenja niso usposobljena za takšno presojo, niti ni to njihova naloga. Sovražni govor je bil do zdaj izključno stvar organov pregona - policije, tožilstva in sodišč - in naj tako tudi ostane, menijo v ZNP.

ZNP: "Sporno je tudi to, da predlog predvideva globe za medije, ki razširjajo sovražni govor, brez da bi zakon določal, kdaj lahko inšpektor izreče globo - ali potem, ko medij ne odstrani sporne vsebine, ali morda, ko inšpektor zazna sporno vsebino ... Takšna nedoločenost bi lahko pomenila, da bi bilo tudi izrekanje glob, ki radikalno posega v uredniško politiko medijev, prepuščeno povsem stihijski osebni presoji inšpektorja."


Novinarji in publicisti še opozarjajo, da v inšpekcijskem postopku, po katerem naj bi se vodili postopki, pritožba ne zadrži izvršitve inšpektorjeve odločbe. "Tako bi lahko prišlo do velikih posegov v svobodo izražanja, ne da bi medij imel možnost hitrega in učinkovitega pravnega varstva."

Zato glede na vse navedeno v Združenju novinarjev in publicistov pričakujejo, da bo ministrstvo sporne določbe iz zakona umaknilo.

»8. člen

(prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti)

(1) Izdajatelj ne sme prek medija razširjati programskih vsebin, s katerimi se spodbuja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihuje narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.

(2) V primeru kršitve prejšnjega odstavka sme pristojni inšpektor odrediti izdajatelju, da programsko vsebino iz prejšnjega odstavka odstrani ali preneha z njenim razširjanjem prek medija, oziroma odrediti druge ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(3) V postopkih po tem členu lahko pristojni inšpektor zaprosi reprezentativna strokovna združenja novinarjev in medijev za mnenje o tem, ali se z določeno programsko vsebino spodbuja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihuje narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.«.

Določbe, ki jih gre pozdraviti


A v predlogu novele Zakona o medijih vendarle ni vse tako črno. V ZNP med drugim pozdravljajo določbo, da se bo za zagotavljanje javnega interesa v medijih letno še naprej zagotovilo sredstva v višini treh odstotkov zneska za programe RTV Slovenija.

Ne zdi se pa jim smiselno, da se za izvedbo razpisov za sofinanciranje medijskih vsebin uporabljajo določbe zakona, ki urejajo uresničevanja javnega interesa za kulturo, saj je razdeljevanje sredstev za kulturne projekte nekaj povsem drugega kot razdeljevanje sredstev medijem. Zato bi bilo bolj smiselno sprejeti posebno uredbo, ki bi upoštevala vse posebnosti medijev in medijskih vsebin, tako kot je bilo to urejeno do zdaj.

V ZNP še pozdravljajo določbo, po kateri mora biti programska vsebina, katere objavo naroči pravna ali fizična oseba za plačilo ali drugo podobno nadomestilo, na izpostavljenem mestu na začetku programske vsebine označena z opozorilom »Plačana objava«, ki je izrazno bolj poudarjeno od sporočila v programski vsebini.

V praksi se namreč pogosto dogaja, da skušajo mediji zabrisati razlike med plačanimi in neplačanimi vsebinami, pri čemer posledično ni jasno, kaj je prispevek novinarja in kaj plačana propaganda.

V DNS spremembam naklonjeni

V prvih odzivih da so bili do predlaganih sprememb medijske zakonodaje precej bolj nekritični v drugem stanovskem združenju, Društvu novinarjev Slovenije. Ocenili so, da gre zakonski predlog v pravo smer ter izrazili pričakovanje, da bo novela sprejeta do konca leta, "ker so spremembe več kot nujne".




[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Bodo medijski teoretiki in oblast prisluhnili ljudem iz prakse?
Predlog Zakona o medijih, ki so ga pripravili teoretiki s področja delovanja in vloge medijev v sodobni družbi, sicer vsebuje nekatere pomembne posodobitve zastarele medijske zakonodaje, a po drugi strani prinaša nekaj določb, ki bi se v praksi lahko izkazale za svobodo medijev izjemno škodljive. Presojo o tem kaj je "spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti" ter kaznovanje tako v obliki zahteve po umiku vsebine kot finančnih kazni, prepušča oceni medijskega inšpektorja, kar je dr. Žiga Turk v komentarju za Domovino označil za "perverzno lahkotnost", s katero bodo poslej cenzurirali medije. In res se zdi, da vladajoča politika preko sprememb zakona v polni meri izkorišča splošno družbeno nastrojenost proti tako imenovanemu "sovražnemu govoru", ki so ga tako politiki kot dominantni mediji ustvarjali v zadnjem letu. Tako si dovoljuje mnogo večji poseg v svobodo medijske krajine, kot bi se za katerokoli politično oblast v demokratični državi to spodobilo. Za podobni mehanizem medijskega nadzora s strani oblasti, kot ga uvajajo z "inšpektorjem s polnimi pooblastili", je denimo Evropska unija močno kritizirala madžarskega premiera Viktorja Orbana, ko se je njegova vlada lotila sprememb medijske zakonodaje. Pa vemo, da si Orbana slovenski levičarji ravno ne jemljejo za zgled. Pri tem pa ne smemo spregledati odsotnosti kritične osti do vzpostavljanja političnih mehanizmov za posege v svobodo medijev s strani drugega stanovskega združenja - Društva novinarjev Slovenije. Njihova "dobrohotnost" in "naklonjenost" spremembam je izjemno kratkovidna, saj se obnašajo, kot da bo na oblasti vedno politična opcija, ki jim je ideološko in nazorsko bližje. Morda bi jih streznilo, če bi si ponovno znali predstavljati, kaj bi uvedba takšne zakonodaje zanje pomenila, če bi se na oblast denimo ponovno povzpel Janez Janša. Bi tudi v tem primeru tako nazdravljali predlogom politike, da uvede "inšpektorja za poredne medije". Prej kot to bi verjetno vsaj 571 novinarjev, če ne že kakšen več, o kratenju medijske svobode v Sloveniji pisalo na evropske inštitucije.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Levica pohablja demokracijo z mediji in ideologijo
  • 23. 10. 2023
Na odboru za kulturo so se levi aktivisti trepljali po ramenih o uspešni "depolitizaciji" ob poročilu o stanju pravne države na področju medijev
  • 15. 09. 2023
Zakaj Robert Golob potrebuje medije, kot sta Siol in RTVS?
  • 02. 11. 2023