Zgodovinarji pozivajo vlado k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunizma
POSLUŠAJ ČLANEK
Po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma je skupina skoraj 40 zgodovinarjev, raziskovalcev in publicistov pozvalo k vrnitvi dneva.
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
2 komentarja
Ljubljana
Tem golobom sploh pisat je pravzaprav neumno.
Jih karkoli PROSIT..?
Markec
V članku je omenjena modrost.
Če bi jo bilo še kaj v parlamentu oz. vladi, se tudi preklic ne bi mogel zgoditi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.