Zgodovinarji pozivajo vlado k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunizma
POSLUŠAJ ČLANEK
Po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma je skupina skoraj 40 zgodovinarjev, raziskovalcev in publicistov pozvalo k vrnitvi dneva.
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Ljubljana
Tem golobom sploh pisat je pravzaprav neumno.
Jih karkoli PROSIT..?
Markec
V članku je omenjena modrost.
Če bi jo bilo še kaj v parlamentu oz. vladi, se tudi preklic ne bi mogel zgoditi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.