Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda. Po obrambnih izdatkih za nami zaostajajo zgolj tri države članice NATO.
Manjši delež BDP za obrambo so namenili zgolj v Belgiji, Španiji in Luksemburgu. V tekočih cenah smo tako lani namenili 734 milijonov evrov, kar znaša že omenjenih 1,26 odstotka. Je pa res, da je Slovenija v lanskem letu z 21,3 odstotka presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo. Predlani je za te namenila 15,7 odstotka. Na tem področju za Slovenijo zaostajajo še Albanija, Nemčija, Belgija, Kanada in Portugalska.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob predstavitvi letnega poročila zavezništva pozdravil napredek držav članic pri povečevanju odstotka, namenjenega obrambnim izdatkom, a je treba storiti še več ter hitreje. Ravno danes pa je državni zbor obravnaval resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030. Predlogu se obeta podporo, kot kaže so proti samo v Levici.
Še več in še hitreje se moramo oboroževati po mnenju Stoltenberga.
In hlapci se zaženejo na delo.
“Več in bolje delati” je bilo nekoč geslo jugokomunistov, Juga pa je propadla.
Zakaj že se moramo več in hitreje oboroževati? Kdo nas ogroža? Marsovci?
Ne, Marsovci nas ne ogrožajo, toda orožarji bi radi še povečali svoje zaslužke, vsi vpletni priskledniki pa tudi.
Med pandemijo je delovno in molzno ljudstvo polnilo blagajne farmakomafije, zdaj polni žepe orožarske in energetske mafije.
Komu bo ljudstvo polnilo žepe jutri?