Macron na obisku pri Bidnu, na dnevnem redu pet perečih vprašanj

Uredništvo
vir: Wikimedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Francoski predsednik Emmanuel Macron je postal prvi evropski voditelj, ki ga je njegov ameriški kolega Joe Biden povabil na državniški obisk. Prihaja sredi turbulentnega časa v svetovni politiki.

Voditelja se bosta pogovarjala o ukrajinski vojni, energiji, trgovinski vojni med EU in ZDA, O Kitajski in podnebju.

V zgodnjih dneh vojne se je 25. francoski predsednik postavil za posrednika, dosegel Putina in ga pozval k mirovnim pogovorom. Biden se je izognil podpori takšnim pozivom svojega francoskega kolega in trdil, da je odločitev trdno v ukrajinskih rokah. ZDA medtem želijo voditi to vojno do uspešnega zmagovitega konca za Ukrajino, ki bo Rusijo odstranil s seznama velikih sil. Takšno stališče pa je veliko manj razširjeno v Evropi, kar bi lahko povzročilo jabolko spora med Francijo in ZDA. 

Glede energije bo na sporedu uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v Evropo. Ta je veliko dražji v primerjavi s konvencionalno dobavo plina. Proizvodnja, skladiščenje in prevoz čez Atlantski ocean je dražje, poleg tega ustvarja večji ogljični odtis. Pogovori naj bi se vrteli predvsem okoli cene.

V ozadju pogovorov je potencialna trgovinska vojna med ZDA in EU. Napetosti med njima so se v zadnjih tednih povečale zaradi spornega Washingtonskega zakona o zmanjšanju inflacije. ZDA želijo svojim zelenim podjetjem dati 356 milijard evrov davčnih olajšav in subvencij, da bi državo zaščitile pred inflacijo cen energije in omejile uporabo fosilnih goriv. 

Toda uradniki EU trdijo, da je ta industrijska politika protekcionistična, diskriminatorna in bo blok prikrajšala za dragocene naložbe. Visoki uradniki EU so predlagali ustanovitev posnemovalnega industrijskega sklada, s čimer sta se obe sili približali trgovinski vojni. 

"Evropa ve, kako uveljaviti svojo suverenost in uporabiti lastne instrumente, ko gre za odnos s Kitajsko. V bistvu želimo, da Kitajska obravnava EU ... kolektivno in se izogiba segmentaciji ali delitvi, kot smo bili priča v preteklosti," je dejal vir z Elizejske palače o pogovorih glede Kitajske. Macron je tudi večkrat poskušal prepričati Washington, naj dovoli Pekingu, da postane posrednik v ukrajinski vojni - nekaj, kar naj bi razjezilo Bidna.

"Biden izvaja ogromen pritisk na Nato, da okrepi svojo protikitajsko retoriko in jo označi za sistemsko grožnjo, vendar mislim, da se bo Macron temu pozivu precej močno uprl in poskušal trditi, da moramo kot Zahod vzpostaviti nekakšen delovni odnos s Kitajsko, zlasti da bi se izognili osi Kitajska-Rusija," je za Euronews povedal profesor evropske politike in čezatlantskih odnosov Jolyon Howorth.

Zadnja tema pogovorov pa bo okolje, pri čemer par raziskuje skupne točke glede omejevanja emisij in zelene energije.

"Kot vidimo pri glavnih podnebnih vprašanjih, biotski raznovrstnosti, inovacijah in tehnologijah, obstaja potreba po ponovni uskladitvi ameriške in evropske agende," je dejal vir z Elizejske palače.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023