Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek dosegli izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka
POSLUŠAJ ČLANEK
Celjsko okrožno sodišče je konec februarja zaradi razžalitve novinarke TV Slovenija Eugenije Carl in nekdanje novinarke, zdaj pa poslanke Mojce Šetinc Pašek, prvaka SDS-a Janeza Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Po pritožbi je maja višje sodišče prvostopenjsko sodbo potrdilo, Janša pa je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.
Tožnici, Carl in Šetinc Pašek, sta potem zahtevali izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka, zdaj pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil njima v korist, s pojasnilom, da v konkretnem primeru ni na preizkusu domneva osebne nepristranskosti sodnice, ampak videz nepristranskosti.
Ker je sodnica Barbara Zobec poročena z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je februarja 2020 zavrnil tožbo, ki jo je za plačilo odškodnine proti Janši vložila Mojca Šetinc Pašek in ki jo je predtem potrdilo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, ter lani zavrnil revizijo enakega postopka, ki ga je proti Janši vložila – in tako kot Šetinc Pašek na prvih dveh stopnjah dobila dosojeno odškodnino – Eugenija Carl, sta omenjeni menili, da bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom o nepristranskosti.
"V konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu. Vendar pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi na zunaj. Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja (objektivni vidik nepristranskosti), v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Treba je pretehtati, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega ravnanja sodnika, določljiva dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, pri čemer morajo biti izkazane okoliščine, ki objektivno vzbudijo resen sum v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka," je predsednik vrhovnega sodišča zapisal v obrazložitvi.
Tožnici, Carl in Šetinc Pašek, sta potem zahtevali izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka, zdaj pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil njima v korist, s pojasnilom, da v konkretnem primeru ni na preizkusu domneva osebne nepristranskosti sodnice, ampak videz nepristranskosti.
Ker je sodnica Barbara Zobec poročena z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je februarja 2020 zavrnil tožbo, ki jo je za plačilo odškodnine proti Janši vložila Mojca Šetinc Pašek in ki jo je predtem potrdilo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, ter lani zavrnil revizijo enakega postopka, ki ga je proti Janši vložila – in tako kot Šetinc Pašek na prvih dveh stopnjah dobila dosojeno odškodnino – Eugenija Carl, sta omenjeni menili, da bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom o nepristranskosti.
"V konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu. Vendar pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi na zunaj. Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja (objektivni vidik nepristranskosti), v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Treba je pretehtati, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega ravnanja sodnika, določljiva dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, pri čemer morajo biti izkazane okoliščine, ki objektivno vzbudijo resen sum v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka," je predsednik vrhovnega sodišča zapisal v obrazložitvi.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače
10. 4. 2024 ob 6:24
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
trebor
Žalimo lahko vsi, razen predsednik opozicije, to je sporno, ne pa žalitev, ki ni bila izvedena...omenjanje spornih poklicev, je bila metaforična raba besed, prav tako Hojsova raba svetopisemske parabole o svinjah in biserih ne pripoveduje
o času kolin...gre zgolj za vsebinski delikt, ki ni v skladu s splošnim razmišljanjem zaostale slovenske družbe.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.