Energetska kriza je EU stala na tisoče delovnih mest
POSLUŠAJ ČLANEK
Kot poroča Eurofound, so cene energije po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 dosegle rekordne vrednosti. Evropska komisija je uvedla sankcije in omejitve uvoza nafte in plina iz Rusije, ki se je odzvala z opustitvijo zavez o dobavi številnim državam članicam. V primerjavi z drugimi državami so bile motnje trga v EU še posebej pereče zaradi prevelike odvisnosti bloka od ruske oskrbe z energijo. Komisija je maja 2022 uvedla načrt REPowerEU, načrt za postopno odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in za diverzifikacijo dobaviteljev energije ob hkratnem spodbujanju ukrepov za varčevanje z energijo in pospeševanju zelenega prehoda. Pred vojno je ruski plin predstavljal 40 % evropskega uvoza plina; ta številka je od takrat padla na 9 %.
Maloprodajne cene električne energije so se od julija 2021 v EU medletno zvišale za skoraj 50 %. To ni prizadelo le gospodinjstev, ampak tudi podjetja, zvišalo stroške ter ogrozilo raven proizvodnje in zaposlenosti. Številna podjetja so se odločila za začasno prekinitev proizvodnje in obdržala svojo delovno silo, mnoga druga pa so morala izvesti načrte prestrukturiranja. Vpliv energetske krize na zaposlovanje v EU je razviden iz več primerov, ki jih je nedavno zabeležila Eurofoundova baza podatkov European Restructuring Monitor (ERM).
Zmanjševanje števila delovnih mest je razširjeno v energetsko intenzivni proizvodnji, kot je proizvodnja osnovnih kovin, proizvodnja trde plastike, gume in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov.
Energetsko intenzivna proizvodnja pa ni edini sektor, ki trpi zaradi povečanih stroškov energije. V storitvenem sektorju je bil prizadet tudi podsektor nastanitev; zaprli so se številni hoteli.
To je le nekaj primerov obsežne škode, ki jo motnje na energetskem trgu povzročajo več sektorjem po vsej EU. Ker ni znakov konca vojne v Ukrajini, se zdi, da je nadaljnje prestrukturiranje pozimi neizogibno.
Maloprodajne cene električne energije so se od julija 2021 v EU medletno zvišale za skoraj 50 %. To ni prizadelo le gospodinjstev, ampak tudi podjetja, zvišalo stroške ter ogrozilo raven proizvodnje in zaposlenosti. Številna podjetja so se odločila za začasno prekinitev proizvodnje in obdržala svojo delovno silo, mnoga druga pa so morala izvesti načrte prestrukturiranja. Vpliv energetske krize na zaposlovanje v EU je razviden iz več primerov, ki jih je nedavno zabeležila Eurofoundova baza podatkov European Restructuring Monitor (ERM).
Zmanjševanje števila delovnih mest je razširjeno v energetsko intenzivni proizvodnji, kot je proizvodnja osnovnih kovin, proizvodnja trde plastike, gume in drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov.
Energetsko intenzivna proizvodnja pa ni edini sektor, ki trpi zaradi povečanih stroškov energije. V storitvenem sektorju je bil prizadet tudi podsektor nastanitev; zaprli so se številni hoteli.
To je le nekaj primerov obsežne škode, ki jo motnje na energetskem trgu povzročajo več sektorjem po vsej EU. Ker ni znakov konca vojne v Ukrajini, se zdi, da je nadaljnje prestrukturiranje pozimi neizogibno.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače
10. 4. 2024 ob 6:24
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Andrej Muren
Trenutna energetska kriza v EU je predvsem posledica povsem zgrešene evropske energetske politike v smislu "zelenega prehoda" s svojimi omejitvami in emisijskimi kuponi. Sankcije proti Rusiji so zadevo samo malo pospešile in jo hitreje razgalile, do nje bi prišlo v vsakem primeru. Sicer pa, kako naj človek pričakuje kaj pametnega od politikov, ki ob nastopu svoje vlade vidijo največji svetovni problem v vprašanju, ali imajo deviantneži iz LGTB+ dovolj (pred)pravic?
rasputin
Evropska komisija je uvedla sankcije in omejitve uvoza nafte in plina iz Rusije, ki se je odzvala z opustitvijo zavez o dobavi številnim državam članicam.
***
Ma dobro, a kdo misli, da obstaja leseno železo? Če je EU uvedla sankcije na uvoz nafte in plina iz Rusije, kako je lahko Rusija opustila zaveze od dobavi teh energentov?!
Mi (EU) nočemo vaših (ruskih) energentov, ampak vi morate izpolnjevati vaše obveze in nam dobavljati energente.
Kdo je tu nor??
rasputin
Rusija je naravno zaledje Evrope in je zato logično, da je Evropa kupovala plin v svoji soseščini, ker je bilo to ekonomsko najbolj smiselno. Konkurenčna sposobnost Evrope in relativno blagostanje evropskega prebivalstva je v veliki meri temeljilo na poceni ruskih energentih in surovinah. Ruski plin plin predstavlja le še 9% ervropskega uvoza plina, ampak po kakšni ceni zdaj kupuje EU plin? Po 5 - 10x višji ceni! Zato pa se evropska industrija seli iz Evrope v regije, ki imajo poceni energente, kar povzroča množično odpuščanja. Vsakdo, ki zna šteti do 5, bi iz tega zaključil, da je edina rešitev končanje ameriške proksi vojne zoper Rusijo na hrbtu Ukrajine in v ekonomskem smislu tudi Evrope, ter obnova gospodarskih stikov z Rusijo. Ameriški militantni politiki v Evropi pa je treba zapreti vrata. Če imaš Ameriko za prijatelja, žal res ne rabiš sovražnikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.