Gospodarstveniki opozarjajo: Naš davčni sistem vse manj konkurenčen, industrijska proizvodnja pada

Gospodarstveniki opozarjajo, da konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu pada. Med razlogi naj bi bile previsoke cene električne energije, zato zahtevajo primerljive ukrepe soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU. 

Kot pravijo, si ne želijo subvencij, pričakujejo pa primerljive konkurenčne pogoje in predvidljivo poslovno okolje. 

Čeprav se je uvrstitev Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti skozi leta izboljšala, je njena uspešnost v drugih indeksih, kot sta mednarodni indeks konkurenčnosti davčnih sistemov in globalni inovacijski indeks, ostala stabilna ali se zmanjšala. 

Uvrstitev Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti se je izboljšala z 52. mesta leta 2013 na 38. mesto leta 2022. Vendar pa se je njena ocena znižala s 73,3 leta 2018 na 66,0 leta 2022, kar kaže, da se je kljub izboljšanju položaja glede na druge države njena splošna konkurenčnost v zadnjih letih zmanjšala. 

Glede na Mednarodni indeks konkurenčnosti davčnih sistemov se je uspešnost Slovenije zmanjšala z 10. mesta leta 2013 na 23. mesto leta 2022, pri čemer se je ocena znižala z 69,8 na 66,1. Padec nakazuje, da je slovenski davčni sistem postal manj konkurenčen v mednarodnem kontekstu. 

Upad industrijske proizvodnje 

Podatki, ki so jih pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kažejo, da je padec industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih občuten, čutiti ga je široko po predelovalni industriji. 

V industriji je bilo po izračunih GZS-ja že izgubljenih za približno pol milijarde evrov dodane vrednosti, kar pomeni osemodstotni padec. Zmanjšanje javnofinančnih prihodkov na ta račun je ocenjeno na približno sto milijonov evrov.  

Po podatkih GZS se je v obdobju od oktobra lani do marca letos industrijska proizvodnja skrčila v 10 od 24 predelovalnih dejavnostih. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji (–18 %), proizvodnji kemičnih izdelkov (–17 %), kovin (–11 %), pohištva (–11 %) ter obdelavi in predelavi lesa (–11 %). Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v zadnjega pol leta beležile padce industrijske proizvodnje višje od 5 %, skupaj skoraj 40 % celotne industrijske proizvodnje. 

Tibor Šimonka ????️ Obseg proizvodnje pri nas je v prvih mesecih letos upadel za 15-20 %. Zdajle bijemo plat zvona. Ne preostane nam nič drugega, kot da zahtevamo od vlade, da ukrepa podobno, kot je to storila Nemčija in nekatere druge države.

Več ???? https://t.co/XuiqKUEYsL #GZS pic.twitter.com/1GwDJNdI1D

— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) May 8, 2023

Cene električne energije 

Kot so pri GZS zapisali že prejšnji mesec, bi h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pripomogle tudi konkurenčne cene električne energije za slovenska podjetja, zlasti velika in energetsko intenzivna. Ta skupaj ustvarijo kar 51 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega slovenskega gospodarstva in predstavljajo 44 odstotkov dodane vrednosti ter tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu.  

Velika in energetsko intenzivna podjetja pa niso edina, ki so v neenakopravnem položaju. Tudi nekatera mala in srednje velika podjetja niso deležna regulirane cene elektrike po uredbi, ker so pogodbo o dobavi električne energije podpisala pred 9. novembrom lani. V neenakopravnem položaju so tudi tista mala in srednje velika podjetja, ki bi lahko koristila regulirano ceno, pa tega ne morejo, ker nimajo lastnega odjemnega mesta, kot na primer podjetja v nakupovalnih ali industrijskih centrih. Ta podjetja so v prvem četrtletju letošnjega leta lahko samo enkrat zaprosila za pomoč po zakonu, vendar pod strogimi pogoji, ki za ostala podjetja z regulirano ceno ne veljajo.  

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je že odzval. Glede cen elektrike je navedel podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU, v nekaterih segmentih pa celo med bolj ugodnimi. Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70 odstotkov porabe in je vezana na stroge pogoje. 

Kritike vladnih ukrepov 

Mariča Lah, predsednica TZS, je podvomila v pravilnost ekonomskih politik, ki jih vodi država. Monitoring državnih institucij se namreč izvaja izključno na maloprodajnih cenah. To gre v smeri uničenja vseh v verigi, od kmeta do trgovca in vseh vmes. 

Marko Lotrič, predsednik ZDOPS, je nedavni dogodek označil kot klic na pomoč, kako naj gospodarstvo preživi. Ugotavlja, da vse napovedane reforme predvidevajo zgolj dodatne obremenitve gospodarstva. Pozval je k čim prejšnji izgradnji JEK2, saj samo od sonca in vetra ne moremo živeti. 

Predsednik OZS Blaž Cvar je poudaril, da se je treba pogovoriti o obremenitvah gospodarstva, ki so že zdaj nad povprečjem EU, in poskrbeti za kadre, kar je prav tako pereč problem. 

Marjan Trobiš, predsednik ZDS, je izpostavil, da gospodarstvo dejansko ni konkurenčno in ga je treba razumeti kot vir dohodka, ne pa kot breme. 

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak pa je ugotavljal, da se do danes nismo znali dogovoriti o industrijski politiki in da se vse preveč posvečamo delitvi skupnega kolača, vse premalo pa povečanju kolača. “Rokohitrske rešitve so zelo nevarne,” je opozoril in spomnil na napovedane reforme.