Golob o odličnem gospodarskem sodelovanju z Orbanovo Madžarsko, manj zgovoren pa o evropskih vrednotah

Uredništvo
vir: @vladaRS
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednika slovenske in madžarske vlade Robert Golob in Viktor Orban sta se udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince. Pred tem sta se sešla na delovnem kosilu v Mariboru.

Predsednik vlade Robert Golob in madžarski premier Viktor Orban sta se po skupnem kosilu v Mariboru popoldne v Cirkovcah udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince. Projekt 2 × 400-kilovoltnega daljnovoda je bil zaključen junija, stal je okoli 160 milijonov evrov, od tega je bilo na voljo 48 milijonov evropskega denarja.

Kot je poudaril premier Golob, gre v marsičem za zgodovinski projekt za Slovenijo, o katerem je poslušal že pred več kot tremi desetletji, ko je zaključeval študij. “Ne le zato, ker je največji v zgodovini Elesa in bo izboljšal zanesljivost oskrbe Slovenije, pač pa tudi zato, ker ima izjemen regionalni in širši pomen. S projektom povezujemo tri sisteme,” je dejal.

Investicija v nastajanju že desetletja


Pogajanja za izgradnjo madžarsko-hrvaško-slovenske 400-kilovoltne omrežne povezave so začeli že sredi 90. let prejšnjega stoletja, zadnja faza pa je bila izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince. Slovenija je bila sicer zadnja sosednja država, s katero Madžarska ni imela daljnovodne povezave.

https://twitter.com/PM_ViktorOrban/status/1598628143409004545

Projekt izgradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in razdelilne transformatorske postaje 400/110 kV Cirkovce je bil uvrščen tudi na seznam projektov skupnega interesa (Projects of Common Interest - PCI). To so energetski infrastrukturni projekti, v okviru katerih je Evropska komisija podala dolgoročno vizijo in smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Pogoj za uvrstitev posameznega projekta na seznam je, da mora prinašati znatne koristi vsaj dvema državama članicama, prispevati k tržni integraciji energijskih trgov in dodatni konkurenci, izboljšati zanesljivost oskrbe in zmanjšati emisije CO2.

Gradnja je na slovenski strani potekala do junija, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za oskrbo daljnovoda. V sklopu del je bilo po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mervarja zgrajenih in asfaltiranih 120 kilometrov dovoznih cest, vgrajenih 7850 ton jeklene konstrukcije, ki je postavljena na več kot 1000 plitvih in globokih temeljev. Ob tem je bilo postavljenih 264 stebrov, od tega trije na hrvaških tleh.

Prihodnji projekti že v mislih


Madžarski premier pa je med drugim povedal, da je treba narediti vse, da med državama vzpostavimo tudi preostale pomembne povezave, pri tem je ciljal na plinovodno navezavo s Slovenijo in posredno z Italijo, s čimer bi si lahko Madžari zagotovili dostop do alternativnih virov plina.

https://twitter.com/MHacek/status/1595845613819944961

Povezovalni plinovod Madžarska-Slovenija-Italija je plinovod na Madžarskem, v Sloveniji in Italiji, ki je ena izmed idej. Plinovod je bil odobren kot projekt številka 6.23 na seznamu projektov skupnega interesa (PCI) Evropske komisije, kar pomeni, da bo prejel javna sredstva EU. Plinovod je naveden tudi v desetletnih načrtih za razvoj zemeljskega plina v Sloveniji, na Madžarskem in v Italiji.

V skladu z analizo stroškov in koristi za projekte Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSOG) za TYNDP 2020 je projekt del skupine "EAST 11b", ki vključuje tudi plinovod Pince-Lendava-Kidričevo in plinovod Šempeter-Vodice. Odseka plinovoda Nagykanizsa-Kozármisleny in Nagykanizsa-Tornyiszentmiklós (TRA-N-325) sta del slovensko-madžarskega povezovalnega plinovoda, ki je del povezovalnega plinovoda Madžarska-Slovenija-Italija.

V Sloveniji bo v skladu z desetletnim načrtom razvoja prenosnega plinovodnega omrežja Plinovodi za obdobje 2021-2030 gradnja potekala v dveh fazah. Prva faza bo obsegala 31 km dolg plinovod od Pinc do Ljutomera ter mejno merilno in regulacijsko postajo v Pincah. Druga faza vključuje 43,5 km dolg plinovod od Ljutomera do kompresorske postaje (KP) Kidričevo, nadgradnjo čezmejne merilno-regulacijske postaje Pince, razširitev KP Ajdovščina ter mejno merilno-regulacijsko postajo Vrtojba.

https://twitter.com/TimotejMilanov/status/1598689551039533057

KOMENTAR: Uredništvo
Posel pred politiko
Spomnimo se lahko, kako je slovenska levica še pred letom dni slikala vraga na steno vsakič, ko se je takratni premier Janša srečal ali samo spogledal z madžarskim predsednikom Orbanom. Vatli so tokrat malo drugačni, ko je na oblasti eden izmed njihovih - premier Golob namreč. Pri tem srečanju pa je bila v ospredju vsebina in pridobitev za narod in državo, četudi je šlo za Orbana. Neprijetnih vprašanj za Goloba pa v tem primeru tudi ni bilo. Daljnovod je objektivno koristen za Slovenijo, kot so tudi drugi napovedani projekti. Obnašanje medijev do takšnih projektov bi lahko bilo vedno enako, čeprav gre za drugačno vodstvo države. Ampak za to bi morali imeti enak vatle, kar pa je izziv v naši medijski krajini že desetletja. Več o trenutnem napetem odnosu med Madžarsko in Evropsko unijo pa si lahko preberete v tem članku.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Enotnost politikov po ujmi koristi vsem, ni pa potrebe, da bi trajala predolgo
  • 24. 08. 2023
Odmev tedna: Naslednja glava, ki pade zaradi zdravstva, je lahko samo Golobova
  • 14. 07. 2023
Rušenje Golobove sekretarke Vesne Vuković: Zakaj ravno zdaj in kam je dreznila?
  • 20. 06. 2023