Zveza borcev bi ukinila oddaje Jožeta Možine. Razjezil jih je intervju z dr. Dežmanom, ki ne "prodaja" njihove resnice

Vir slike: arhiv MMC RTV SLO
POSLUŠAJ ČLANEK
Zveza združenj borcev za vrednote NOB je na generalnega direktorja RTV Slovenija in predsednika programskega sveta naslovila javno protestno pismo zaradi oddaj Jožeta Možine, ki po njihovo sejejo razdor in sovraštvo, zato bi bil potreben razmislek o njihovi ukinitvi.

Kot pišejo, je "vse meje" prestopil nedeljski intervju z zgodovinarjem, nekdanjim direktorjem Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednikom komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožetom Dežmanom.

Dežman je znan kot izjemen poznavalec zgodovine 2. svetovne vojne, ki jo predstavlja na celovit način, mimo črno-bele "borčevske" resnice.

V pismu predsednik zveze Tit Turnšek med drugim izvensodne povojne poboje označi za "čiste", oziroma v skladu s kazenskim zakonikom Kraljevine Jugoslavije. 

V odmevnem intervjuju, ki je očitno dvignil prah med nekaterimi še živečimi borci, predvsem pa njihovimi dediči, je dr. Dežman, sicer nečak partizanskega narodnega heroja Tončka Dežmana, povedal nekaj objektivnih resnic, ki so v uradnih verzijah slovenske polpretekle zgodovine večinoma zamolčane.

Denimo, da se večina Slovencev med Drugo svetovno vojno ni borila na partizanski strani, ampak so bili poleg protirevolucionarjev naši predniki po večini mobilizirani v nemško, italijansko in madžarsko vojsko. 

Ali pa, da je partizanska vojska, ki se je imensko borila za svobodo, ubila več domačih ljudi kot pa okupatorjevih vojakov.

"Poleg tega je revolucionarna stran večino svojih žrtev ubila po vojni in ne med njo, umorila je več neoboroženih oseb kot pa oboroženih. Vse to so dejstva, ki jih bo pač treba sprejeti taka, kot so" je povedal Dežman.

Celoten intervju z dr. Jožetom Dežmanom si lahko ogledate tukaj

Tit Turnšek: to presega vse meje dostojnega!


Intervju z zgodovinarjem Dežmanom pa je dvignil pritisk Titu Turnšku, 80-letnemu predsedniku ZZB NOB. Na generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in predsednika programskega sveta Cirila Baškoviča je naslovil javno protestno pismo, v katerem nacionalni hiši očita, da je z oddajo intervju "presegla vse meje dostojnega".

"Jože Možina si je izbral za sogovornika Jožeta Dežmana. Predstavili ste ga kot "najbolj vsestranskega slovenskega zgodovinarja," v resnici pa je bivši direktor Marksističnega centra v Radovljici, ki je študiral na FDV-ju in doktoriral na Teološki fakulteti," ga je zmotilo.

Kot pravi Turnšek, je Dežman v oddaji, "polni žalitev zelo uglednih in spoštovanih še živečih borcev, udeležencev naše narodno osvobodilne borbe," žalil tudi ugledne zgodovinarje, kot nekakšne »titofilske« zgodovinarje (Dežman je v oddaji problematiziral enostranske zgodovinske poglede Pirjevca, Repeta in Guština, op. ured.).

Kaduncu očita, da je za vse to vedel že prej, saj so oddajo oglaševali nekaj dni pred predvajanjem.

Po njegovo je bila v oddaji izrečena poplava vrednostnih sodb, ne pa  dejstev in argumentov. "Seveda ima lahko vsak od nas različne poglede na dogajanja in tudi na našo preteklost, vendar pa ne sme pri tem zamolčati ali pa ponarejati dejstev in dogodkov, kot so se zgodili," pravi Turnšek.

Tit Turnšek direktorju RTV Kaduncu in predsedniku sveta Cirilu Baškoviču: "Neresnice, ki jih že dolgo časa trosi v svojih oddajah Jože Možina, ki mu namenjate čas, ko je televizija najbolj gledana, so v tokratni oddaji presegle vse meje." 


V nadaljevanju Turnšek navaja nestrinjanja glede seznama vseh slovenskih žrtev 2. svetovne vojne in Dežmana obtoži manipulacije z njimi iz političnih interesov, moralno odgovornost pa po njegovo nosita tudi generalni direktor in predsednik programskega sveta.

"Prav tako vas moramo spomniti, da so se pripadniki pomožnih SS policijskih enot, tako imenovani domobranci, maja 1945 preimenovali v ‘Slovensko vojsko’, zavezniki so jih v  skladu z Jaltskim sporazumom, vrnili domov," nadaljuje Turnšek in pojasnjuje svoje videnje situacije: "Tu so bili postavljeni pred hitra vojaška sodišča – komisije. Mladoletne so poslali domov, tisti, ki niso nosili orožja, so bili obsojeni na prisilno delo in kasneje pomiloščeni. Ostale je doletela smrtna kazen." 

Povojne poboje partizanske vojske Turnšek opraviči s 105. členom kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije:

  1. Državljan Kraljevine Jugoslavije, ki sprejme med vojno zoper kraljevino ali njene zaveznike službo v sovražni vojski ali ostane v njej še nadalje, dasi k temu ni bil prisiljen, se kaznuje z robijo do 15 let.

  2. Če se tak državljan udeleži tudi same vojne kot borec se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo. 


Turnšek še citira poziv kralja Petra  II. Karađorđevića preko londonskega radia, naj vsi Srbi, Hrvati in Slovenci pristopijo k narodnoosvobodilni vojski pod maršalom Titom, vsi, ki se proti interesom lastnega naroda naslanjajo na sovražnika, pa "se ne bodo mogli osvoboditi izdajalskega pečata niti pred lastnim narodom niti pred zgodovino."

Nato šef borcev od Kadunca in Baškoviča zahteva, da se za vse žalitve in neresnice javno opravičita vsem gledalcem, v prvi vrsti pa članom borčevske organizacije.

"Razmislite pa tudi, ali so oddaje Možine, ki potvarjajo našo preteklost in posledično sejejo med nami razdor in sovraštvo, primerne ali pa bi jih bilo najbolje ukiniti. Ne gre pa samo za gospoda Možino, pač pa velja razmislek ali parlamentaren program ne postaja vedno bolj poligon ene politične opcije," svoje pisanje zaključuje Tit Turnšek.






KOMENTAR: Uredništvo
Ohranjajo vrednote partizanstva ali vrednote krvave komunistične revolucije?
V letu 2018, ko je pogled na slovensko polpreteklo zgodovino že precej bolj celosten od pravljic, ki so nam jih v SFRJ prodajali režimski zgodovinarji, obenem pa smo z vstopom v svobodo in demokracijo uradno sprejeli osnovne občečloveške norme, po svoje čudi hujskaštvo sedanjega vodstva ZZB NOB, ki smo mu kar pogosto priča. Še posebej škandalozno nekritičen odnos do še nedavno obče sprejetega razumevanja množičnega zločina, ki ga pomenijo povojni izvensodni poboji, katerih nista imela pomislekov obsoditi tudi prejšnji predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik in tudi (nekdanji) prvi komunist Milan Kučan. Če se je še pred časom zdelo, da bodo tudi borci dozoreli in se v imenu partizanskega odpora proti okupatorju znali distancirati od temne plati NOB, ki jo predstavlja krvava komunistična revolucija, se ob ekstremističnih pogledih njihovih dedičev zdi, da ZZB NOB tega ne bo sposobna sama storiti. Nasprotno, ob razpihovanju takšnega sovraštva, ki si ga privoščijo, je upravičen strah, da bi se bratomorna vojna v primeru kakšnega novega velikega konflikta ponovno razplamtela, v kakšnem zaprašenem zakoniku ne vemo katere države pa bi našli člen, s katerem bi opravičevali pobijanje vsepovprek. Zato bi bilo treba tovrstne izpade sovraštva in nestrpnosti, ki vejejo iz Turnškovih dejanj in govorov, postaviti na piedestal obsodb sovražnega govora, ki ga zadnje čase obravnavajo kot enega večjih družbenih problemov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30