Zunanji ministri na Bledu: "Koliko Evrop v Evropi?"

vir: Twitter, BSF
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnji uvodni dan letošnjega Blejskega strateškega foruma (BSF) je bil še en uspešno izveden dogodek slovenske diplomacije. Sicer se glede na prejšnje leto letošnjega BSF udeležuje manj državnih voditeljev, kar je bilo tudi pričakovano, glede na to, da Slovenija ni več predsedujoča država Evropskega sveta. Kljub temu se letošnjega BSF še vedno udeležuje kopica pomembnih evropskih državnikov. V drugi panelni razpravi uvodnega dne BSF smo tako lahko poslušali pogovor, v katerem so sodelovali zunanje ministrice in ministri iz 8 držav. Pogovor je vodil znani BBC novinar in gostujoči profesor na prestižnem King's College v Londonu Nik Gowing. Razprava se je dotaknila treh osrednjih tem, ki so bile vse na tak ali drugačen način povezane z vojno v Ukrajini.

Ali je politični razred pripravljen na prihajajoče krize?


Gowing je odprl razpravo z vprašanji o prihajajočih izzivih, ki bodo postavile evropski politični razred v težek položaj. Hkrati je poskusil tudi ugotoviti, kaj so se evropski politiki naučili iz vojne v Ukrajini. Nekdanji avstrijski kancler in trenutni minister za zunanje zadeve Alexander Schallenberg je izpostavil, da se je Evropska unija doslej dobro odrezala in da mora v prihajajočih mesecih postati še bolj samozavestna. Po njegovem so evropske države pripravljene na težke čase, saj je EU pokazala, da lahko hitro reagira na krize. Portugalski zunanji minister João Gomes Cravinho se je s slednjim strinjal, a je opozoril, da Evropi primanjkuje bolj dolgoročnih rešitev za reševanje kriz, zaradi česar zanje potrebuje dolgoročno strategijo.

https://twitter.com/BledStratForum/status/1564289066060988416?s=20&t=RimzVgFuJ4zN12nFmT_JQw

Na dolgoročne načrte EU je spomnil tudi španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares, ki bo vodil špansko predsedstvo Evropskemu svetu prihodnje leto. Po njegovo bo EU morala pripraviti konkretne reforme, ki bodo ponudile odgovore na krize letos jeseni in pozimi. V tej luči je omenil socialne reforme, ki bi morale okrepiti solidarnost med članicami EU in energetske reforme, ki ciljajo na skupni energetski trg.

Po mnenju zunanjih ministrov Francije, Islandije, Poljske in Slovenije bo eden ključnih izzivov Evropske unije, kako ohraniti in krepiti skupne vrednote. Poljski minister Zbigniew Rau je jasno povedal, da pri vrednotah ne smemo sklepati kompromisov. Podobno je naša podpredsednica vlade Tanja Fajon izpostavila, da bomo kljub tem težkim časom morali ohraniti naše vrednote, kar v določenih primerih ne bo lahko razložiti našim sodržavljanom. V zvezi s tem je francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone omenila, da je treba vrednote okrepiti tudi v družbenih in tradicionalnih medijih. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je medtem izpostavil, da so mirovni pogovori sedaj veliko težji. Pri tem je opozoril, da mora biti kakršnikoli mir, ki oz. če bo dosežen, pošten do Ukrajine in njene celovitosti.

https://twitter.com/BledStratForum/status/1564289109081952261?s=20&t=RimzVgFuJ4zN12nFmT_JQw

Kaj lahko pričakujemo od sankcij


Pri drugem vprašanju se je Gowing osredotočil na pomen sankcij za Rusko federacijo. Vsi ministri so se strinjali, da od sankcij ne smemo pričakovati hitrega konca vojne. Ministri Rau, Boone, Cravinho in Albares so poudarili, da morajo sankcije na srednji rok odvzeti Rusiji možnost vojskovanja. Portugalski minister je spomnil, da se lahko odločilni udarec v konfliktu zgodi samo na terenu oz. bojišču, poljski pa je šel še dlje in ugotovil, da morajo evropske sankcije in pomoč imeti tri glavne cilje: onemogočiti ruske možnosti za vojskovanje, ustvariti pogoje za vojaški poraz Rusije in zagotoviti, da Ruska federacija ne bo več (nikdar) sposobna začeti vojne. Hkrati je spomnil, da je Rusija doživela poskuse demokratizacije le po vojnih porazih (npr. po rusko-japonski vojni leta 1905 in po koncu sovjetske invazije v Afganistanu).

Minister Schallenberg je medtem opozoril, da ne smemo nasesti ruski propagandi in spomnil, da sankcije delujejo, saj je Rusija že v recesiji in ima dvakrat večjo inflacijo. Da so sankcije ključne, je tudi izpostavila Fajonova, a je pri tem opomnila, da je EU spregledala pomembnost Zahodnega Balkana, saj državam, ki so bile v devetdesetih letih vpletene v krvave vojne po razpadu nekdanje Jugoslavije, še vedno ni izpolnila obljube o njihovi evropski perspektivi.

https://twitter.com/BledStratForum/status/1564289146021109761?s=20&t=RimzVgFuJ4zN12nFmT_JQw

Ali je Evropa pripravljena na klimatsko krizo?


Gowing je končal drugi panel z vprašanji o klimatski krizi. Vsi ministri so ugotovili, da je vojna v Ukrajini ustvarila priložnost za to, da uporabimo zagon, ki smo ga dobili zaradi nujnosti zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina za zeleno energetsko preobrazbo. Minister Cravinho je pri tem spomnil, da četudi Evropa uspe doseči svoje cilje, moramo dobiti zagotovila Kitajske in ZDA, da bosta tudi ti državi v polni meri izpolnili svoje obveznosti.

Ministri Albares, Fajonova in Çavuşoğlu so opozorili na vedno večje naravne nesreče in katastrofe in spomnili na težko letošnje poletje, ki je "zažgalo" in izsušilo Evropo in Sredozemlje, na koncu pa še poplavilo nekatere države (trenutno npr. Pakistan). Turški minister je pesimistično napovedal, da verjetno podnebni cilji ne bodo doseženi do leta 2050, zato jih bo mednarodna skupnost prisiljena prestaviti na kasnejši datum. Rau je medtem izpostavil poljsko odločitev o razvoju jedrske energije. Bodoče energetske načrte Slovenije je izpostavila tudi ministrica Fajonova, ki je povedala, da slovenska vlada načrtuje pospešeno energetsko preobrazbo.

KOMENTAR: Peter Jerman
Evropa mora iz kriz narediti priložnosti
Ni dvoma, da nas letošnjo jesen in zimo zelo verjetno čaka precejšnje energetsko pomanjkanje, ki bo posledično povzročilo nove socialne in finančne krize. A nekaj olajšanja vendarle lahko najdemo v tem, da se evropska politika tega sedaj ostro zaveda. Političnemu razredu je jasno, da bo vojna v Ukrajini še dolga in da se bodo zaradi tega sankcije za Rusko federacijo hočeš nočeš morale nadaljevati. Evropski voditelji imajo sedaj nalogo, da iz teh prihajajočih kriz naredijo priložnosti. Kot so izpostavili zunanji ministri, je bila evropska odvisnost od ruskega plina in nafte ne samo nevarna za naš planet, ampak tudi kritična za našo energetsko varnost. Vojna je ponudila odlično priložnost, da se radikalne reforme na tem področju začnejo. To seveda velja tudi za slovensko vlado, ki je na letošnjem BSF doživela diplomatski uspeh, a si je hkrati zastavila visoke cilje. Iz razprave uvodnega dne smo lahko ugotovili, da bo verjetno glavni cilj vlade energetska politika. Opozicija tukaj ne sme ostati tiho in mora konkretno ponuditi svoje alternative, hkrati pa opomniti volivce, če vlada ne bo dosegla svojih visokih ciljev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike