Zunanja politika ZDA v nacionalnem interesu Američanov in nikogar drugega

Martin Nahtigal
17
vir: pixabay.com

Američani so v raketnem napadu na dve vozili v bližini bagdadskega letališča ubili iranskega generala Kasema Solejmanija, vodjo elitne enote iranske revolucionarne garde al Kuds in tretjega človeka Irana. To je dejstvo, ki polni naslovnice zadnjega dne.

Ampak ob tem velja opozoriti, da je bil v napadu ubit tudi namestnik poveljnika pro-iranske milice v Iraku, Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF), Abu Mahdi al Muhandis. PMF je mrežna organizacija, ki je združevala preko 40 različnih proiranskih milic, ki so delovale v Iraku in tudi sosednjih državah. Vendar to ni bilo vse. V približno istem časovnem okvirju je bil odstranjen tudi namestnik voditelja Libanonskega Hezbolaha. Po Iraku pa so ameriške sile aretirale številne voditelje proiranskih milic, ki delujejo v državi.

Teroristične organizacije

Če vse te informacije združimo, vidimo, da je šlo za širšo akcijo, ki je bila gotovo rezultat mesecev obveščevalnega in vojaškega dela. Ne le muha enodnevnica predsednika Trumpa, kot nas želi prepričati on sam, s svojim vedenjem ter večina medijske krajine s potenciranjem le-tega. Obenem pa se je pomembno zavedati, da to niso bile osebe, ki bi delovale kot del uradnega vojaškega sistema omenjenih držav, kot nam želijo prikazati mediji z uporabo pojmov, kot so “vojaški”, “general”, “vodja enot” in podobno.

Organizacija pod Solejmanijevim nadzorom je bila verska revolucionarna garda, ki je prepoznana kot teroristična organizacija. Njen namen pa je izvoz vojne v države v bližini Irana ter podpora drugim terorističnim organizacijam. Če poenostavimo: Solejmani je bil terorist, prav tako kot je bil Osama bin Laden. Samo prvi je imel popolno podporo Irana, medtem ko se je drugemu njegova država odrekla.

Ameriška zunanja politika je pod predsednikom Trumpom zavila s poti igranja globalnega policista, ki bo za vsako ceno želel neposredno nadzorovati ključne regije za njihov globalni vpliv. Toda tak odnos ni nova pogruntavščina svetovalcev Trumpu, ampak ustaljena doktrina, vsaj za Bližnji Vzhod, vse do Busheve vojne v Iraku. Do leta 2003 so ZDA svojo moč projicirale v regijo preko svojih zaveznikov od Izraela do Savdske Arabije. Vse skupaj je delovalo kot naporna šahovska igra, ki je trajala desetletja, s spreminjajočimi se partnerji, zavezniki in nasprotniki. Toda z enim samim, jasnim ciljem: zavarovati dotok poceni nafte, ki poganja ekonomijo. Ekonomijo večine sveta, tudi Evropske unije, tudi Slovenije.

Od neposrednega vojaškega vstopa v regijo pa se je doktrina, tudi pod političnim pritiskom vračajočih se krst mladih Američanov, spremenila in vedno bolj prešla v visokotehnološko vojskovanje. Pogost uporabnik napadov iz zraka s pomočjo dronov je bil denimo ravno Obama, ki je tekom svojega predsedovanja odobril skoraj 3.000 takšnih napadov. Večinoma brez odobritve kongresa, kar ob napadu na Solejmanija očitajo Trumpu njegovi demokratski nasprotniki. Enako je postopal pri eliminaciji Baghdadija in Bin Ladna.

Vse v nacionalnem interesu

Trump zasleduje nacionalni interes Američanov oziroma vsaj tako ga vidi on in očitno večina volivcev ob njegovi izvolitvi. Nacionalni interes Američanov pa je zaustavitev pritoka krst, pokritih z ameriškimi zastavami, in ohranitev pritoka nafte. To pa lahko na kratki rok dosežejo le preko umika iz regije ter vrnitve nazaj za šahovsko mizo. Točno to počne Trump. Četudi bo pred tem še kar nekaj rožljanja z orožjem.

Pred tedni smo spremljali dogajanje v Siriji, kjer so ZDA zapustile Kurde ter omogočile razširitev vpliva Turčiji in okrepitev režima Bašarja Al-Asada v Siriji. Zakaj? Ker so s tem omogočile vrnitev določenega števila ameriških vojakov in končale desetletja trajajoč zaplet, ki se na koncu verjetno ne bi končal bistveno drugače. Boleče slišati, ampak je popolnoma realpolitično. Razmere za neodvisno in teritorialno definirano kurdsko državo so veliko preveč oddaljene in postajajo vedno bolj viteški cilj zaradi načel. Česar pa niti predsednik Trump niti njegovi volivci ne razumejo ter ne podpirajo.

V situaciji na Bližnjem vzhodu je potrebno najprej vzeti v obzir versko logiko in ne zgolj strogo ekonomsko situacijo. Namreč stoletja star spor, ki je obstajal v regiji pred kakršnim koli zahodnim vmešavanjem, je bil spor med šiiti in suniti. Spor, ki se ne bo pomiril, dokler ne bo ena stran popolna zmagovalka. In Zahod je to situacijo spretno izkoriščal ter se ob zanemarjanju razumevanja tega večkrat pustil izkoristiti. Saj smrt nevernika ima še vedno prednost pred smrtjo “nepravega” muslimana.

Tako po eni strani del Sunitov v Iraku in drugje po Bližnjem vzhodu proslavlja smrt Solejmanija. Po drugi strani pa so bili na njegovem pogrebu videni nekdanji prozahodni iraški premier Adil Abdul-Mahdi, ki je odstopil novembra letos; Hadi al-Amiri, ki je bil neposredno odgovoren za napad na ameriško ambasado v Iraku in drugi politični akterji v regiji. Obenem pa je zanimivo, da je ameriški sekretar za zunanjo politiko Pompeo, tvital, s kom vse je govoril na temo Solejmanijeve smrti in med omenjenimi je bil tudi katarski zunanji minister Mohammed Al Thani. Isti minister, ki je domnevno še isti dan odletel v Iran. Zamenjati stran, igrati mediatorja ali odpreti novo šahovsko partijo za prihodnja desetletja med ZDA in Iranom, pa ostaja neznano.

Politični vakuum

Lahko razumemo Trumpovo logiko oziroma logiko njegovega štaba, saj s takšnimi potezami kot je akcija “rezanja” glav strukture pro-iranskih milic in hkratni vojaški manevri v Savdski Arabiji, Kuvajtu in Iraku, kažejo na to, da morebitni izhod ameriških sil ne pomeni, da so njihovi nasprotniki izven dosega. Vendar v svoji ameriški aroganci in protekcionističnih ciljih pušča Amerika za seboj politični vakuum, ki ne more obstajati. Tako ga bodo zapolnili drugi. Kar pa bo povzročilo težave Evropski uniji in širši regiji. V Siriji smo videli kako so z veseljem v situacijo skočili Turki in Rusi. Tudi v Iraku bodo drugi. Sunitska Savdska Arabija bo morala prevzeti vodilno vlogo proti Iranu, medtem ko se je do sedaj lahko skrivala za ameriških velikim bratom. Vrnitev v stoletja stare tirnice šiitsko-sunitske “ljubezni”.

Podobno kot se je Evropska unija v globalnem vidiku, s pomočjo Nata, lahko skrivala za Ameriko. Trumpova napoved Natu, da morajo ostale države prispevati več, se ravno najbolj hitro uresničuje na Bližnjem vzhodu.

Nafta je vir za vse, tudi za Evropejce, ki imajo pri lastnih zalogah največji problem od vseh vpletenih. ZDA že nekaj časa namreč povečujejo lastne sposobnosti proizvodnje. Izsiljevanje bližnjevzhodnih držav pa se ne more vleči v nedogled in do takšnega ali drugačnega dogovora bo prišlo. Vprašanje ostaja samo, kako hitro in s koliko krvi. Regija, ki je bila v svoji zgodovini ravno zaradi vseh geopolitičnih dejavnikov vedno prežeta z nemiri, za jutrišnji dan ne obljublja nič novega. S še enim Trumpovim napadom, ali brez njega.

Zato brez skrbi, ne bliža se nam tretja svetovna vojna zaradi Solejmanijeve smrti. Živimo pa v realnosti, ko se bo moralo vodstvo Evropske unije zbuditi in dojeti, da se interesov svojih narodov ne da zavarovati le preko prikupnih humanitarnih programov ter investicij v razvoj. Ampak tudi s projiciranjem resne geopolitične moči v kombinaciji z jasno diplomatsko vizijo. Nekaj, česar nam krvavo manjka.

Doniraj

17 KOMENTARJI

    • In blesavi Iranski šiiti so vsaj pobijali ISIS in Al Kajdo za razliko od Evrope, ki jim daje socialno podporo. Tistim najbolj zaslužnim pa še brezplačna stanovanja, sobno strežbo, televizor, hrano in ogrevanje.
      So si ISIS in Al Kajda zaslužili pomoč Evrope zaradi klanja kristjanov in ostalih verskih skupnosti?
      Ali pa si Evropa želi, da se jim ISIS in Al Kajda razmnožijo v Evropi? Evropski zapori so že zdaj polni vahabitske mudžahedinske radikalizacije. Ali res rabimo tole?
      Na otoku na jezeru Čad med Kamerunom in Čadom je bilo v napadu ubitih najmanj 50 ribičev, napadalci pa naj bi bili

  1. Za kom se skriva? Za Obamo, ki je z načrtnim uničenjem Libije dosegel prost prehod za takele?
    otoku na jezeru Čad med Kamerunom in Čadom je bilo v napadu ubitih najmanj 50 ribičev, napadalci pa naj bi bili pripadniki skupine Boko Haram.
    Župan kamerunskega mesta Darak Ali Ramat, ki je po poročanju BBC-ja navajal enega od preživelih, so bili napadalci preoblečeni v trgovce. Kot je dejal Ramat, je bilo med žrtvami najmanj 20 Kameruncev, pogrešano pa je še neznano število ljudi. Žrtve naj bi bili državljani različnih držav.
    Napad se je zgodil 22. decembra, a je informacija o tem prišla v javnost zaradi odročnosti prizorišča šele zdaj.
    Konec decembra so krajevni prebivalci na območju napada začeli iskalno akcijo in našli trupla v vodi. Napad je potrdil tudi regionalni guverner Midjiyawa Bakary.
    Boko Haram, ustanovljen v Nigeriji leta 2009, je svoje dejavnosti razširil še na sosednje Čad, Kamerun in Niger. Na območju, kjer je izbruhnil zadnji napad, se je po besedah župana Ramata zgodilo že več napadov Boko Harama, potem ko so čadski vojaki tam nehali patruljirati

    Vir RTV

    Je zaradi uničenja Libije EU res bolj varna? Bo zaradi uničenja Irana res prišlo manj čudakov v Evropo?
    Nam ZDA resnično v zapore spravljajo najhujše IS? Preberite si knjigo Nadye Murad The Last girl ali pa oglejte dva dokumentarca, ki jih je posnel Nick Bicanic. Dobro je pojasnil resnico o Boko Haram in Al Kajdi.

    • Tega nisem nikjer prebrala. Lažeš! Na RTVSLO ne piše, da je Nick Bicanic hodil po Čadu in Kamerunu in tam sledil boju plačancev proti Boko Haram. Prav tako računalniški strokovnjak, vrhunski programer, grafik in Hrvat Nick Bicanic ni pisal o pokolu petdesetih ribičev s strani Boko Haram. Ne za BBC in ne za RTVSLO.

      • Evo ti film https://youtu.be/9yCONEdFgWo
        Zanimiv film zanimivega Hrvata iz zanimivega mesta Siska doma.
        Spopad med cesarsko in turško vojsko, ki jo je vodil bosanski beglerbeg Hasan paša Predojević, 22.6.1593 pred trdnjavo Sisak; zmaga številčno šibkejše cesarske vojske je težišče turških napadov preusmerila na Ogrsko in obranila slovenske dežele. V bitki sta imela odločilno vlogo Andrej Turjaški (Aursperg, 1557-94), vrhovni poveljnik hrvaško- dalmatinske Vojne krajine in kranjski deželni konjeniški stotnik Adam Ravbar; Hasan paša je med begom podel v vodo in utonil.

  2. Bil je star in videti je bil že kar lepo bolan. Zdaj je pa ZDA uspelo, da so ga v očeh Irancev in
    večine Iračanov in kar nekaj Libanoncev spremenili v mučenika. Zdaj je še ena Iranska nesmrtna ikona kot je Mohamed Mosadek.
    Največji hec je pa, da so zdaj prav preganjani Sirski katoliki zaradi izgube enega svojih zaščitnikov še posebej ogroženi s strani mudžahedinov.

    • Nihče ni tako slab, da na njegovo mesto ne bi mogel priti še slabši. Pokojnik je bil bolj odkrit in nesramen, a temu, ki ga je nasledil se vidi, da je zvit psihopat.
      Že jutri lahko recimo od Kima pod mizo odkupijo atomsko bombo, kot jo je kupil Mohamed bin Salman.

  3. Trump o nacrtovanen napadu ni obvestil kongresa.
    Bil pa je obvescen Izrael. Se vec: Mnogi verjamejo, da so Americani pripravljali napad skupaj z Mossadom…

    V ZDA imajo 3 veje oblasti: zakonodajno oblast, izvrsno oblast in Izrael.
    Najvaznejsi je Izrael.
    V Teheranu so na eni najpomembnejsih mosej prvic v zgodovini Irana izobesili tdeco zastavo. Znamenje, da je bila prelita nedolzna kri. Sneti Jo namerava Jo, ko bo smrt Sulejmanija mascevana…
    Iraski parlament bo naslednji teden razpravljal o tem, kaj storiti z amerisko prisotnostjo v Iraku.
    Mogoce je, da bodo zahtevali izgon.
    Pa tudi ce Americani ostanejo, kaj naj pocnejo v drzavi, kjer so osovrazeni od vseh…
    Tulsi Gabbard – demokratska kandidatka za predsednico – pravi, naj se Americani TAKOJ umaknejo z BV.
    Iraska vojna je ZDA stala triljon dolarjev in 5 000 zivljenja (Iraska zivljenja in opustosenje drzave pa Americanov ne za imajo). Danes ima pa v Iraku najvecji vpliv Iran. In tega Americani ne morejo ustaviti…
    Kaksne smisel imajo te ameriske neskoncne vojne?

    • Nihče ni nedolžen. Toda Trump je ponovno naredil neumnost, kot jo je že večkrat. Tudi nepremičninski mogotec Donald Trump kdaj naredi neuspešno poslovno potezo. Njegova poslovna zgodovina pozna kar tri bankrote. Očitno Trump nima ‘srečne roke’ pri igralnicah. Njegove igralnice so bankrotirale že leta 1992, 2004 in februarja 2009. No, ampak Donald se ne obremenjuje preveč, saj lahko poslovne ‘kikse’ brez težav poravna z drugimi prilivi.
      Ameriški poklicni vojaki so pa itak poslovni strošek… Bo šlo pač manj denarja za plače vojakov in več denarja orožarskim firmam. Poleg tega bodo zaradi višje cene nafte Ameriški skrilavci postali spet donosni. Vojna z Iranom bi bila koristna za Ameriško gospodarsko rast. To je genij.

      • Orožarske firme in skrilavec. Če je denar smisel vsega je ta politični atentat vrhunska genialnost.
        Višja cena nafte bo koristila Ameriškemu skrilavcu in orožje iz Ameriških podjetij se bo prodajalo državni vojski ZDA. Begunci pa v Evropo, da bodo Švedska, Belgija, Nemčija in Francija bankrotirale. Trump je genij.

  4. Dober članek. Dodal bi še tole: v Iranu, to je Perziji, je 80 miljonov prebivalcev. velika večina je mladih in ti so smrt povelnjika tiho proslavljali. V zadnjih nemirih in protestih v Iranu je pobil 1000 protestnikov in tega mu ne bodo odpustili. Režim v Iranu nima podpore med mladimi.

    • Umor Suleimanija je povezal Irance.
      Kar je naravno. Zunanji sovraznik poveze skupnost.
      Spomni se, kako smo bili Slovenci enotni v casu osamosvajanja.
      Americani so izgubili vojne na BV.
      Prej ko odidejo, bolje bo za njih. In za nas.
      Kdo si zeli nove reke beguncev na nasih mejah?

    • Ne obstaja Iranec, ki bi proslavljal smrt svojega vojaškega šefa. Ne Perzijci niso Slovenci, ki bi praznovali smrt Krkoviča. Oni so se zdaj lepo povezali v svoj skrajni šiitski sistem. Kakšen je postal skrajni sunitski sistem lahko vidimo v Afriki, za enkrat v Iranu zoroastrci, katoliki in židje še živijo. Ko se bodo pa šiiti povezali in radikalizirali kot so se suniti v nekaterih Afriških državah… Ali kot so se komunisti, ko jim je Hitler naredil reklamo v Jugoslaviji…
      Si predstavljaš, da strmoglavijo Rohanija in ustoličijo Ahmadinedžada?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime