Zorčiča 47 podpisov ne prepriča, časa ima do drugega tedna
POSLUŠAJ ČLANEK
Vodje poslanskih skupin koalicije so predsedniku DZ Igorju Zorčiču danes prinesli 47 poslanskih podpisov s pozivom k odstopu. Odločitev pričakujejo do začetka prihodnjega tedna, sicer bodo ponovno vložili predlog za njegovo razrešitev.
Gre za prvi poskus po tem, ko je koalicija konec marca predlagala Zorčičevo razrešitev, a je na tajnem glasovanju v DZ za to glasovalo le 45 poslancev. V koaliciji so že tedaj napovedali nov poskus.
Zorčič odgovarja, da za zdaj ne bo odstopil in se bo najprej pogovoril z določenimi poslanci. Moti ga tudi, da pri podpisih ni bilo nobene zahteve, čemu so ti podpisi namenjeni, zaradi tega tudi dvomi, da so namenjeni njegovi razrešitvi.
"Odločitev o tem, ali bo Zorčič odstopil, kot je bila običajna praksa, je v njegovi domeni," je v izjavi novinarjem danes po srečanju s predsednikom državnega zbora povedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Predsedniku DZ vodje koalicijskih strank od njega želijo, da do začetka naslednjega tedna pove ali iz položaja odstopa, ali pa kdaj bo sklical izredno sejo, na kateri bodo odločali o njegovi razrešitvi. Po mnenju Krivca se zadeva namreč že tako dolgo vleče, da tudi Zorčiču ni v interesu, da bi se še zavlačevalo.
Na vprašanje, ali 47 podpisov velja tudi za kandidaturo za novega predsednika DZ, je Krivec odgovoril: "Naslednji korak je po prvem koraku. Do takrat bo lahko celo več podpisov." Na vprašanje, ali bi nov predsednik DZ lahko postal vodja poslancev NSi Jožef Horvat, kar se je omenjalo že v preteklosti, pa je Krivec odvrnil, da je to odvisno predvsem od volje poslancev. Kar pušča odprta nekatera ugibanja, da bi to mesto morda prevzel celo poslanec Desusa in podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič. Poleg koalicijskih poslancev so podpisani še poslanci SNS, DeSUS in poslanca narodnih manjšin.
Zorčič je v izjavi novinarjem pojasnil, da so mu vodje poslanskih skupin koalicijskih SDS, NSi in SMC na vpogled prinesli liste s podpisi poslancev, kjer pa ni bilo posebne izjave, čemu so podpisi namenjeni. Kot so pojasnili, naj bi podpisi dokazovali, da imajo podporo za razrešitev predsednika DZ, je dodal.
Po njegovih besedah so bili podpisi neoštevilčeni in tudi niso bili razporejeni po poslanskih skupinah. "Ne vem niti, kdo vse je podpisan in kdo ne," je povedal Zorčič. Napovedal je, da bo opravil pogovore z določenimi poslanci in se odločil, kako naprej, torej ali bo odstopil ali pa bo odločitev o funkciji prepustil poslancem na tajnem glasovanju.
Zorčič je namreč tudi po izstopu iz SMC in vstopu v poslansko skupino nepovezanih poslancev ostal na funkciji predsednika DZ. Koalicija je konec marca predlagala njegovo razrešitev, a je na tajnem glasovanju v DZ za to glasovalo 45 poslancev, eden premalo. V koaliciji so že tedaj napovedali nov poskus.
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je v izjavi za Delo potrdil, da 47 podpisov predstavlja poskus oziroma poziv, naj Zorčič odstopi s funkcije predsednika državnega zbora. Kot je pojasnil, pa sam predloga za razrešitev, ki naj bi sledil, če Zorčič ne bo odstopil, ne bo podpisal. »Podpisi tudi če so, je glasovanje vseeno tajno,« je dodal.
https://twitter.com/BojanPozar/status/1389955555825967104
Gre za prvi poskus po tem, ko je koalicija konec marca predlagala Zorčičevo razrešitev, a je na tajnem glasovanju v DZ za to glasovalo le 45 poslancev. V koaliciji so že tedaj napovedali nov poskus.
Zorčič odgovarja, da za zdaj ne bo odstopil in se bo najprej pogovoril z določenimi poslanci. Moti ga tudi, da pri podpisih ni bilo nobene zahteve, čemu so ti podpisi namenjeni, zaradi tega tudi dvomi, da so namenjeni njegovi razrešitvi.
"Odločitev o tem, ali bo Zorčič odstopil, kot je bila običajna praksa, je v njegovi domeni," je v izjavi novinarjem danes po srečanju s predsednikom državnega zbora povedal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Predsedniku DZ vodje koalicijskih strank od njega želijo, da do začetka naslednjega tedna pove ali iz položaja odstopa, ali pa kdaj bo sklical izredno sejo, na kateri bodo odločali o njegovi razrešitvi. Po mnenju Krivca se zadeva namreč že tako dolgo vleče, da tudi Zorčiču ni v interesu, da bi se še zavlačevalo.
Na vprašanje, ali 47 podpisov velja tudi za kandidaturo za novega predsednika DZ, je Krivec odgovoril: "Naslednji korak je po prvem koraku. Do takrat bo lahko celo več podpisov." Na vprašanje, ali bi nov predsednik DZ lahko postal vodja poslancev NSi Jožef Horvat, kar se je omenjalo že v preteklosti, pa je Krivec odvrnil, da je to odvisno predvsem od volje poslancev. Kar pušča odprta nekatera ugibanja, da bi to mesto morda prevzel celo poslanec Desusa in podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič. Poleg koalicijskih poslancev so podpisani še poslanci SNS, DeSUS in poslanca narodnih manjšin.
Vodje poslanskih skupin @strankaSDS, @NovaSlovenija in @StrankaSMC PDZ @IgorZorcic prinesli 47 podpisov za odstop. Nenavadno nejasna pa pojasnila, pod kaksno zahtevo so zbrani omenjeni podpisi, ces da so to "neumna vprasanja". @24UR @24ur_com #DZ pic.twitter.com/O9ZU8NdPe5
— Anže Božič (@AnzeBozic) May 5, 2021
Zorčič: Ne vem niti, kdo vse je podpisan
Zorčič je v izjavi novinarjem pojasnil, da so mu vodje poslanskih skupin koalicijskih SDS, NSi in SMC na vpogled prinesli liste s podpisi poslancev, kjer pa ni bilo posebne izjave, čemu so podpisi namenjeni. Kot so pojasnili, naj bi podpisi dokazovali, da imajo podporo za razrešitev predsednika DZ, je dodal.
Po njegovih besedah so bili podpisi neoštevilčeni in tudi niso bili razporejeni po poslanskih skupinah. "Ne vem niti, kdo vse je podpisan in kdo ne," je povedal Zorčič. Napovedal je, da bo opravil pogovore z določenimi poslanci in se odločil, kako naprej, torej ali bo odstopil ali pa bo odločitev o funkciji prepustil poslancem na tajnem glasovanju.
Zorčič je namreč tudi po izstopu iz SMC in vstopu v poslansko skupino nepovezanih poslancev ostal na funkciji predsednika DZ. Koalicija je konec marca predlagala njegovo razrešitev, a je na tajnem glasovanju v DZ za to glasovalo 45 poslancev, eden premalo. V koaliciji so že tedaj napovedali nov poskus.
Žiža: Podpisi so za poziv in ne za razrešitev samo
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je v izjavi za Delo potrdil, da 47 podpisov predstavlja poskus oziroma poziv, naj Zorčič odstopi s funkcije predsednika državnega zbora. Kot je pojasnil, pa sam predloga za razrešitev, ki naj bi sledil, če Zorčič ne bo odstopil, ne bo podpisal. »Podpisi tudi če so, je glasovanje vseeno tajno,« je dodal.
https://twitter.com/BojanPozar/status/1389955555825967104
Kar se tiče vztrajanje na funkciji/razrešitev je v win-win situaciji. Če ostane je predsednik DZ, če ga razrešijo pa žrtev 'vladanega podrejanja Državnega zbora'.
— Klemen Mesarec (@KlemenMesarec) May 5, 2021
Povezani članki
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
8 komentarjev
Drugace misleci
Manjšinska vlada JJ očitno nima dovolj glasov.
Najprej so mahali s 47 podpisi. Kar se je izkazalo kot precej beden poizkus zavajanja.
Potem so vložili pobudo za zamenjavo z 38.
Danes so zadevo umaknili z dnevnega reda.
Politična praksa znana pod imenom "Hojsanje".
Pa preden me boste napadli: tudi tisti, ki formalno niso na oblasti nimajo dovolj glasov za spremembe.
Pat položaj torej.
Kar pomeni, da ima Zorčič povsem prav, da ne odstopi.
In to nikakor ne more biti sporno, saj ni jasno kdo je pozicija in kdo opozicija.
Res potrebujemo volitve, da se znova preštejemo.
In če smo pri načelih. In kaj bi bilo spodobno, da kdo naredi,
Kdo se je izneveril svojim volivcem?
Tisti, ki so bili izvoljeni v parlament na listah DeSUS in SMC so tam tudi zato, ker je v času volitev veljalo, da te stranke nikakor ne bodo sodelovale z JJ.
So se torej volivcem izneverili tisti, ki se danes še imenujejo SMC ali oni, ki so stranko zapustili? Se je volivcem izneverilo vodstvo DeSUSa, ki je menda v opoziciji ali preostanek poslanske skupine, ki v skrbi z svoje stolčke podpira pozicijo?
MEFISTO
Meni je Zorčič vedno deloval kot potuhnjen manj sposoben politik, ki gradi svojo politično eksistenco na drobnih uslugah sleparski in plenilski levici.
Med nepovezanimi poslanci je našel pravo družbo po svoji meri.
Posnemal bom enega od komentatorjev in dejal: Similum simili gaudet! (Enako se veseli enakega)
Alojzij Pezdir
Ko so avtorji Ustave RS zapisali, da so izvoljeni poslanci Državnega zbora RS odgovorni zgolj in samo lastni vesti, si najbrž niso niti predstavljali, kako široko polje poslanske svobode, politične prilagodljivosti, prevrtljivosti, samovolje, poslanskih nezvestob, nenačelnosti in izdajstev ter celo koruptivnih poslov in kupčij so s tem omogočili.
V aktualnih ustavnih razmerah in okoliščinah veljavnega in ustavno spornega sorazmernega volilnega sistema imajo sicer najožja strankarska vodstva v nasprotju z veljavno ustavo odločilno moč, da postavljajo na prva mesta svojih strankarskih kandidatnih list v t. i. izvojljivih volilnih okrajih najbolj zveste in najbolj vodstvu všečne kandidate, ki jih volivci smejo le pasivno potrditi ter s tem le pasivno "požegnati" politično izbiro najvplivnejših strankarskih veljakov. Po zaslugi veljavnega, a demokratično invalidnega in neustavnega sorazmernega volilnega sistema, ki omogoča prevladujoč vpliv strankarskih vodstev na izvolitev državnih poslancev, je tako Državni zbor RS dejansko vrh stranko-kracije in ne demo-kracije, kot so nekdaj obljubljali avtorji ustavne ureditve.
A omenjenim avtorjem prve demokratične ustave in prvega demokratičnega sorazmernega volilnega sistema se je v procesu oblikovanja novih demokratičnih pravil igre tudi nekaj močno sistemsko zalomilo. Paradoksalno namreč najožja vodstva političnih strank po veljavni ustavi nimajo več polne moči in popolne oblasti nad "njihovimi" izvoljenimi poslanci, ko ti sedejo v poslanske klopi in ko se nemudoma lahko začnejo sklicevati na veljavno ustavno dikcijo, po kateri so in nastopajo v DZ RS kot poslanci vsega volilnega telesa ter po kateri so kot poslanci neodvisni in svobodni in avtonomni ter odgovorni zgolj in samo lastni vesti.
Od tod možnosti poslancev, da sredi poslanskega mandata samovoljno in enostransko izstopajo iz stranke, na listi katere so dobili veljaven mandat državnega poslanca. Od tod možnost, da kadar koli glasujejo, javno ali tajno, po lastni vesti in mimo demokratično sprejetih stališč in sklepov lastne poslanske skupine, ali celo mimo političnih navodil lastnega strankarskega vodstva. Od tod možnost, da se kadar koli združijo z drugo poslansko skupino ali zasnujejo neodvisno poslansko skupino.
Dokler je prihajalo do redkih posamičnih poslanskih izstopov in /ali prestopov, ali redkih javno priznanih izdajstev lastnega strankarskega vodstva, članstva, programa, volivcev ..., je večina parlamentarnih političnih strank in poslancev te posamične politične in etične ekscese prilagodljivo in pragmatično tolerirala.
A najnovejši pojavi sistematičnih in stopnjevanih neznanskih političnih in medijskih pritiskov na poslanski skupini SMC in Desus iz vladajoče koalicije ter posledice, ki se kažejo v izsiljenih strankarskih nepokorščinah, izstopih in prestopih posameznih poslancev, že kažejo, da omenjeni pritiski v znamenju "korenčka in palice" že vnašajo negotovost in nemir tudi med ostale poslanske skupine in med ostale poslance. Serijsko izstopanje in prestopanje iz posameznih političnih strank oz. strankarskih klubov ter serijsko izdajstvo lastnega strankarskega programa, vodstva, članstva in volilnega telesa v javnosti povzroča nezaupanje v vse poslance, ki so očitno kadar koli lahko žrtve prikritih ali javnih koruptivnih limanic ali nasilnih groženj kogar koli.
In vselej se lahko "nezvesti" poslanci, ki so izdali lastno strankarsko vodstvo, lastni strankarski program, lastno strankarsko skupino, članstvo in lastno volilno zaledje utemeljeno izgovorijo na veljavno ustavo, ki pravi, da so odgovorni le celotnemu volilnemu telesu in lastni vesti.
Pa smo spet tam, ko bi lahko rekli, da je bila pot "v pekel" aktualnega političnega nezaupanja, negotovosti, politične prevrtljivosti, ne-načelnosti, ne-etike in ne-kulture tlakovana z najboljšimi nameni piscev prve demokratične ustave v časih prelomnega osvobajanja in osamosvajanja RS pred tremi desetletji.
IgorP
Predsednik državnega zbora se zamenjuje z glasovanjem v parlamentu, ne pa s predloženimi podpisi! Farsa na farso te koalicije!
slovenc sm
Tukaj se pa strinjam z vami g. Igor. Naj ga zamenjajo z glasovanjem. Poziv je bil namenjen temu, da preskočijo prvo fazo. Še prej pa pričakujem, da razrešijo mandata g. Židana, ki ni imel dovoljenja za privatno služenje denarja poleg opravljanja funkcije poslanca. Farsa na farso te opozicije :)
MEFISTO
Igor, Zorčič je kriv, ker ne naredi konec tvojemu trpljenju. Zaupaj koaliciji, ki ga bo na seji državnega zbora razrešila, če bo podaljševal tvoje duševne muke.
IgorP
Slovencsm Ko bo etični kodeks veljal za vse poslance, takrat da! A Breznik je še poslanec, čeprav je pijan vozil, pa tisti od Jelinčiča....itd! Najprej svoj kao prag, potem glej k drugim! Pa Simonca in Počivalšek.....
slovenc sm
g. Igor, eno je etični kodeks, drugo pa je kršenje zakona. Za pijane voznike-poslance je zgodovina kar dolga in to na obeh straneh. Enako velja za druge stvari. Je pa tako, da na osnovi etičnega kodeksa nihče ne more nekoga prisiliti k odstopu ker je etični kodeks moralno merilo. Kršenje zakona je pa nekaj drugega. Tam so pa kazenske posledice. Bi pričakoval, da to ločite med sabo. Kot praktičen primer vam samo povem, da vas npr. sreča žena v stanju opitosti in glede na vajin kodeks odnosov in moralnih pravil bodo za vas posledice ali pa ne. Če pa vas ustavi policaj, pa vsekakor bodo zakonske posledice, ki so natančno določene.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.