Zoran Janković o Stožicah: "Ljubljana je dobila svoje". Davkoplačevalci pa 165 milijonov evrov globoko luknjo (odzivi)

Vir posnetka: prenos seje komisije, arhiv MMC RTV.
POSLUŠAJ ČLANEK
Kar nekoliko mimobežno je v ponedeljek pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje zlorabe v bankah, minilo zaslišanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta je projekt Stožice ocenil kot uspešen, saj je z njim Ljubljana dobila svoje, za neporavnane dolgove in bančno luknjo pa so po njegovem krive banke, ki niso odobrile dodatnih posojil za dokončanje projekta.

Mnoge pa je zmotil Jankovićev vzvišen in aroganten nastop pred parlamentarno komisijo, ki v imenu ljudstva ugotavlja vzroke in krivce za izgubo več sto milijov evrov, ki so poniknili v državnih bankah in smo jih kasneje iz proračuna poravnali davkoplačevalci.


"Vem, da smo danes tukaj zaradi političnega cirkusa," je o razumevanju svojega zalsišanja kot priče v zadevi izgube davkoplačevalskih sredstev na projektu Stožice, že uvodoma dejal Zoran Janković. V tem 114 milijonov evrov (+ddv) težkem javno-zasebnem partnerstvu je po njegovih besedah Ljubljana dobila "prepotreben stadion in dvorano za izjemno nizko ceno," ter navedel, da se je v mestni proračun od projekta vrnilo 111 milijonov evrov.

Nič pa po njegovih besedah nima s 135 milijoni evrov  nepovrnjenih dolgov državnim bankam, ki so ostali za bankrotiranim izvajalcem Grep in njegovima lastnikoma Energoplanom in Gradis skupini G. Prav tako ne s skupaj 30 milijoni evrov neplačanih obveznosti do podizvajalev, na kar ga je opozoril vodja komisije dr. Anže Logar.

Janković celo meni, da je bilo neplačanih dolgov do podizvajalcev zgolj 2 milijona evrov, postopki proti njemu na sodiščih pa so plod "tožilke, ki je blizu SDS".

Ni pa zanikal, da je Grepu pomagal pridobivati kredite za projekt Stožice pri državnih bankah. Že v prejšnjih zalsišanjih so namreč dikretorji bank in vladajoči politki (Križanič, Pahor), potrdili, da jih je Janković v zvezi s tem večkrat klical in se z njimi tudi dobival. Na zaslišanju smo izvedeli še, da je Janković kredite poskušal dobiti tudi pri zasebnih bankah, vendar se je tem zdela naložba preveč tvegana.

Kot tako jo je ocenil tudi nekdanji predsednik vlade, finančni minister in visoki uslužbenec Evropske investicijske banke (EIB) mag. Tone Rop. Na zaslišanju pred komisijo je dejal, da Stožice spadajo v kategorijo "neuspelih projektov", za kakršne EIB "ne bi nikoli sofinancirala".

"Je prevelik riziko, da bi bil izpeljan, v sanjah ne more nobenemu pasti na pamet, da bi tak projekt podprl, to je nemogoče," je menil Rop.

Nikoli poravnani krediti, ki so jih za Stožice namenile državne banke na čelu z NLB, so bili sicer leta 2014 preneseni na DUTB in smo jih poravnali davkoplačevalci. Trgovski del stožic tudi desetletje po projektu ostaja nedokončan.







KOMENTAR: Uredništvo
Jankovićev pristop še ena variacija privatizacije dobičkov in socializacije izgub
Nastop ljubljanskega župana Zorana Jankovića pred parlamentarno preiskovalno komisjo javnosti pošilja nekaj bolj ali manj že znanih sporočil, ki jih v svojem arogantnem slogu elita tovarišijskega kapitalizma vseskozi namenja "preprostemu ljudstvu". Oni so delali dobro in v najboljši veri, s propadlimi posli, bankrotiranimi firmami, bančnimi luknjami, predvsem pa neporavnanimi dolgovi, ki jih namesto njih pokrivamo davkoplačevalci, pa nimajo nič. Janković gre pri tem še dlje. Prostodušno prizna, da je Ljubljana iz nedokončanega projekta Stožiice "dobila svoje", 135 milijonov evrov povzročene bančne luknje ter dodatnih 30 milijonov evrov neporavnanih računov do podizvajalcev pa ga ne zanima. To je po njegovem problem in krivda bank stvar podjetja Grep, (Energoplan), ki je Stožice gradilo in je končalo v stečaju. Ali bo za kaj od tega kazensko odgovarjal, bo v petih ločenih postopkih moralo odločiti slovensko sodstvo. A tudi izven formalno-pravnega in finančnega okvirja gre za perverzno logiko privatizacije dobičkov in socializacije izgub. Jasno, vsa Slovenija ve, in za to vseskozi najbolje skrbi Zoran Janković sam, da so Stožice njegov projekt, nekakšno županovo darilo Ljubljančanom (privatizacija dobička). A hkrati z nepovnjenimi dolgovi državnim bankam in neplačilom podizvajalcem nima popolnoma nič (socializacija izgub). Točno to je logika mešetarjenja po balkansko, ki je svetolobna leta oddaljena od zahodnoevropskih standardov. Vključno s primitivno-arogantnim odnosom do institucij demokratičnega nadzora, kot si ga je ljubljanski šerif privoščil pred Logarjevo komisijo, kateri kredibilnost in pomembno opravljeno delo priznavajo praktično vsi, ne glede na politično barvo ali nazorsko prepričanje. Pa saj Janković ni prvi; zgolj ponavlja vzorec, ki so si ga pred njim privoščili še banksterji, menedžerji in drugi zaslišani iz te tovarišijske kompanije. Dokler bo v Sloveniji tako, bo bela Ljubljana zahodnoevropskim prestolnicam ostala blizu le po količini posnifanega kokaina, (kot v današnjem komentarju na Domovini ugotavlja Eva Gregorc.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike