Znotraj katoliškega občestva manjka iskren pogovor o stanju Cerkve na Slovenskem in tem, kar nas čaka v prihodnosti

Privzeta profilna slika
Rajko Podgoršek

POSLUŠAJ ČLANEK
Cerkev na Slovenskem je minulo leto v okviru debate o zasebnem in javnem šolstvu zopet prišla v središče medijske pozornosti. Po letu 2011 in začetku afere 'Mariborska Nadškofija' ter Referendumu o Družinskem zakoniku leta 2015  je v manj kot desetletju to tretja večja javna tema, ki razvnema javni diskurz na Slovenskem.

Objava povezave do članka s pomenljivim naslovom "Kar mi ugaja" vera: Pojav od San Francisca do Rogaške Slatine" novinarke Večera, ga. Vanesse Čokl na Domovini pa je v meni zopet zbudila že dolgo prisoten razmislek. Ne samo o trenutnem stanju Cerkve na Slovenskem, ampak morda o tem, kaj je pripeljalo v trenutno situacijo, ter še najpomembneje, kaj nam je katoličanom v Sloveniji v tem trenutku storiti.

Omenjeni članek je iztočnica mojega razmišljanja med drugim tudi zato, ker sta v njem prisotna dva meni ljuba slovenska katoliška avtorja p. Branko Cestnik ter dr. Aleš Maver.

Dobil sem namreč občutek, da sta p. Cestnik ter dr. Maver šele v zadnjih letih dobila zasluženo širšo prepoznavnost med avtorji katoliškega pedigreja v Sloveniji in da sta bila prejšnja leta s strani katoliških medijev spregledana. Zdi se, da je spodbujanje notranje pluralnosti med katoličani težava, ki se vleče vse obdobje po osamosvojitvi in da vodi k drugemu problemu, ki ga naslavlja članek v Večeru.
Trenutno stanje na terenu, ki se vedno bolj odslikava tudi v cerkvenih statistikah, je v veliki meri težava tega, da se slovenski katoličani očitno bojimo iskrenega, kritičnega in hkrati h konstruktivnim rešitvam naravnanega pogovora.

Zakaj zanemarjamo pogovor?


Trenutno stanje na terenu, ki se vedno bolj odslikava tudi v cerkvenih statistikah, je v veliki meri težava tega, da se slovenski katoličani očitno bojimo iskrenega, kritičnega in hkrati h konstruktivnim rešitvam naravnanega pogovora. Tudi, ko je le-ta nujen.

Ko npr. pride do zapletene finančne situacije, uveljavljeni katoliški mediji iz strahu, da ne bi prilivali olja na ogenj in Cerkvi še bolj škodovali v javnosti, o temi preprosto nočejo razpravljati oz. jo v celoti ignorirajo. Ko se je Iskreni.net  v seriji člankov pogumno lotil nehvaležne in težavne zgodbe, je bil v desno usmerjenih medijih deležen obtožb in sumničenja.

Uveljavljene katoliške medijske in založniške družbe tematike niso odpirale, a novih igralcev na katoliški del šibke desne medijske scene (ki jo je letos zelo lepo predstavil dr. Žiga Turk) niso spustile. Zdi se, da se kot pomembne politične komentatorje na določene medije vabi bolj ali manj ene in iste analitike, o katerih se je katoliški filozof dr. Gorazd Kocijančič v intervjuju pred leti izrazil, da "nikoli ne govorijo o Bogu, kar je, glede na ostalo, pravzaprav sreča, ki se pokažejo na vsaki pasji procesiji, če jih le snemajo, in mlatijo svojo prazno slamo.".

Zdi se, da se bo Domovina uspela formirati kot dodaten, nov medij desnega pogleda, medtem, ko so mnogi prav tako izjemno perspektivni – kot recimo tale – obupali. Toda s tem sami v občestvu preprečujemo porast novih poganjkov misli in mnenj, ki bi nam bili v pomoč pri razločevanju stanja v Cerkvi. Na koncu nam morajo priti v pomoč korektne novinarke t.i. 'levih medijev' kot smo videli pri Vanessi Čokl.
Koliko je dandanes olepševanja in prikrojevanja resnice vere tudi s strani slovenske duhovščine.

Posebnost Cerkve na Slovenskem: zatiskanje oči


Članek v Večeru se namreč navezuje tudi na duhovno in teološko dimenzijo stanja v Cerkvi na Slovenskem. Ohlapnost vere in sekularizacija seveda nista nekaj, v čemer bi Slovenija bila posebej drugačna. Toda zatiskanje oči v Cerkvi pred tovrstnimi pojavi in trendi pa se zdi, da je.

Tako je p. Cestnik eden izmed redkih, ki s svojimi članki opozarja na spremembe in o njih piše. V tujih katoliških oz. krščanskih medijih so razprave o tem mnogo bolj žive.

Osebno tako sledim razpravam v ameriških medijih, kjer se tudi o duhovnih in teoloških spremembah verovanja veliko piše. Naj omenim samo avtorja Roda Dreherja in njegov opis 'kar mi ugaja verovanja', ki je s svojimi razmišljanji pomagal popularizirati termin 'MTD – Moralistic Therapeutic Deism.  Ta na grobo pomeni zelo podobno kot 'kar mi ugaja verovanje'. Pojav torej, ki ga je v Sloveniji osvetlil članek iz januarja 2018, o katerem se na Zahodu v krščanskih krogih odkrito in brez zadržkov pogovarja že leta.

Liturgično-teološke vidike v Sloveniji odpirajo še mnogi avtorji, a so žal spregledani. Naj navedem odličen članek Andreja Štrusa iz leta 2015 na temo ritmično-duhovne glasbe na Slovenskem, ki je bil spregledan in brez odmeva. Pa odličen članek Tadeje Kerže na temo realnosti družinskega življenja katolikčanov v Sloveniji, objavljen v bolj ali manj (nočem biti žaljiv) obskurnem katoliškem internetnem mediju.

Domovina je v gostujočem članku izpostavila duhovnika Bogdana Vidmarja, ki je pogumno zapisal mnenje o mehčanju in spreminjanju naukov.

Toda koliko je dandanes olepševanja in prikrojevanja resnice vere tudi s strani slovenske duhovščine. Razumemo lahko morda njihov strah, da bodo nerazumljeni, da je sporočilo za današnji čas pretežko. Toda resnica je samo ena in sicer Resnica z veliko začetnico. Spodbujanje pogovora med laiki in duhovniki na tem področju bi vsem pomagalo, vse opogumilo, toda vsi skupaj tiščimo glavo v pesek.

Posledice pomanjkanja dialoga


Dogodki pa se razvijajo naprej, leta in desetletja tečejo, statistike pišejo svojo zgodbo, a odkritega dialoga med nami ni, dokler nas vernike včasih ne preseneti ''nenadna'' in dolga leta ''nepričakovana'' odločitev škofa kot je bila npr. tale o preureditvi župnij v škofiji Koper. Vedno, ko se težke in problematične zadeve ne razrešijo pravočasno namreč tvegamo, da zagata pride v medije, ki bi nato iz zadeve naredili senzacionalizem.

Moj članek je mišljen kot spodbuda. Spodbuda vsem nam, ki smo Cerkev, da bi bili pripravljeni stopiti v dialog in se odgovorno spoprijemati z izzivi, ki nam jih ta čas prinaša. Da bi imeli pogum govoriti Resnico in zavoljo Resnice tudi sprejemati kritiko z zavedanjem, da mora biti Resnica postavljena pred naše interese, želje, pričakovanja in podobno.

Naj bo leto 2018 v tem drugačno in priložnost za nekaj novega. Zavedati se namreč moramo, da smo vsi na isti ladji, ki pluje proti istemu cilju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30