Znotraj katoliškega občestva manjka iskren pogovor o stanju Cerkve na Slovenskem in tem, kar nas čaka v prihodnosti
POSLUŠAJ ČLANEK
Cerkev na Slovenskem je minulo leto v okviru debate o zasebnem in javnem šolstvu zopet prišla v središče medijske pozornosti. Po letu 2011 in začetku afere 'Mariborska Nadškofija' ter Referendumu o Družinskem zakoniku leta 2015 je v manj kot desetletju to tretja večja javna tema, ki razvnema javni diskurz na Slovenskem.
Objava povezave do članka s pomenljivim naslovom "Kar mi ugaja" vera: Pojav od San Francisca do Rogaške Slatine" novinarke Večera, ga. Vanesse Čokl na Domovini pa je v meni zopet zbudila že dolgo prisoten razmislek. Ne samo o trenutnem stanju Cerkve na Slovenskem, ampak morda o tem, kaj je pripeljalo v trenutno situacijo, ter še najpomembneje, kaj nam je katoličanom v Sloveniji v tem trenutku storiti.
Omenjeni članek je iztočnica mojega razmišljanja med drugim tudi zato, ker sta v njem prisotna dva meni ljuba slovenska katoliška avtorja p. Branko Cestnik ter dr. Aleš Maver.
Dobil sem namreč občutek, da sta p. Cestnik ter dr. Maver šele v zadnjih letih dobila zasluženo širšo prepoznavnost med avtorji katoliškega pedigreja v Sloveniji in da sta bila prejšnja leta s strani katoliških medijev spregledana. Zdi se, da je spodbujanje notranje pluralnosti med katoličani težava, ki se vleče vse obdobje po osamosvojitvi in da vodi k drugemu problemu, ki ga naslavlja članek v Večeru.
Trenutno stanje na terenu, ki se vedno bolj odslikava tudi v cerkvenih statistikah, je v veliki meri težava tega, da se slovenski katoličani očitno bojimo iskrenega, kritičnega in hkrati h konstruktivnim rešitvam naravnanega pogovora. Tudi, ko je le-ta nujen.
Ko npr. pride do zapletene finančne situacije, uveljavljeni katoliški mediji iz strahu, da ne bi prilivali olja na ogenj in Cerkvi še bolj škodovali v javnosti, o temi preprosto nočejo razpravljati oz. jo v celoti ignorirajo. Ko se je Iskreni.net v seriji člankov pogumno lotil nehvaležne in težavne zgodbe, je bil v desno usmerjenih medijih deležen obtožb in sumničenja.
Uveljavljene katoliške medijske in založniške družbe tematike niso odpirale, a novih igralcev na katoliški del šibke desne medijske scene (ki jo je letos zelo lepo predstavil dr. Žiga Turk) niso spustile. Zdi se, da se kot pomembne politične komentatorje na določene medije vabi bolj ali manj ene in iste analitike, o katerih se je katoliški filozof dr. Gorazd Kocijančič v intervjuju pred leti izrazil, da "nikoli ne govorijo o Bogu, kar je, glede na ostalo, pravzaprav sreča, ki se pokažejo na vsaki pasji procesiji, če jih le snemajo, in mlatijo svojo prazno slamo.".
Zdi se, da se bo Domovina uspela formirati kot dodaten, nov medij desnega pogleda, medtem, ko so mnogi prav tako izjemno perspektivni – kot recimo tale – obupali. Toda s tem sami v občestvu preprečujemo porast novih poganjkov misli in mnenj, ki bi nam bili v pomoč pri razločevanju stanja v Cerkvi. Na koncu nam morajo priti v pomoč korektne novinarke t.i. 'levih medijev' kot smo videli pri Vanessi Čokl.
Članek v Večeru se namreč navezuje tudi na duhovno in teološko dimenzijo stanja v Cerkvi na Slovenskem. Ohlapnost vere in sekularizacija seveda nista nekaj, v čemer bi Slovenija bila posebej drugačna. Toda zatiskanje oči v Cerkvi pred tovrstnimi pojavi in trendi pa se zdi, da je.
Tako je p. Cestnik eden izmed redkih, ki s svojimi članki opozarja na spremembe in o njih piše. V tujih katoliških oz. krščanskih medijih so razprave o tem mnogo bolj žive.
Osebno tako sledim razpravam v ameriških medijih, kjer se tudi o duhovnih in teoloških spremembah verovanja veliko piše. Naj omenim samo avtorja Roda Dreherja in njegov opis 'kar mi ugaja verovanja', ki je s svojimi razmišljanji pomagal popularizirati termin 'MTD – Moralistic Therapeutic Deism. Ta na grobo pomeni zelo podobno kot 'kar mi ugaja verovanje'. Pojav torej, ki ga je v Sloveniji osvetlil članek iz januarja 2018, o katerem se na Zahodu v krščanskih krogih odkrito in brez zadržkov pogovarja že leta.
Liturgično-teološke vidike v Sloveniji odpirajo še mnogi avtorji, a so žal spregledani. Naj navedem odličen članek Andreja Štrusa iz leta 2015 na temo ritmično-duhovne glasbe na Slovenskem, ki je bil spregledan in brez odmeva. Pa odličen članek Tadeje Kerže na temo realnosti družinskega življenja katolikčanov v Sloveniji, objavljen v bolj ali manj (nočem biti žaljiv) obskurnem katoliškem internetnem mediju.
Domovina je v gostujočem članku izpostavila duhovnika Bogdana Vidmarja, ki je pogumno zapisal mnenje o mehčanju in spreminjanju naukov.
Toda koliko je dandanes olepševanja in prikrojevanja resnice vere tudi s strani slovenske duhovščine. Razumemo lahko morda njihov strah, da bodo nerazumljeni, da je sporočilo za današnji čas pretežko. Toda resnica je samo ena in sicer Resnica z veliko začetnico. Spodbujanje pogovora med laiki in duhovniki na tem področju bi vsem pomagalo, vse opogumilo, toda vsi skupaj tiščimo glavo v pesek.
Dogodki pa se razvijajo naprej, leta in desetletja tečejo, statistike pišejo svojo zgodbo, a odkritega dialoga med nami ni, dokler nas vernike včasih ne preseneti ''nenadna'' in dolga leta ''nepričakovana'' odločitev škofa kot je bila npr. tale o preureditvi župnij v škofiji Koper. Vedno, ko se težke in problematične zadeve ne razrešijo pravočasno namreč tvegamo, da zagata pride v medije, ki bi nato iz zadeve naredili senzacionalizem.
Moj članek je mišljen kot spodbuda. Spodbuda vsem nam, ki smo Cerkev, da bi bili pripravljeni stopiti v dialog in se odgovorno spoprijemati z izzivi, ki nam jih ta čas prinaša. Da bi imeli pogum govoriti Resnico in zavoljo Resnice tudi sprejemati kritiko z zavedanjem, da mora biti Resnica postavljena pred naše interese, želje, pričakovanja in podobno.
Naj bo leto 2018 v tem drugačno in priložnost za nekaj novega. Zavedati se namreč moramo, da smo vsi na isti ladji, ki pluje proti istemu cilju.
Objava povezave do članka s pomenljivim naslovom "Kar mi ugaja" vera: Pojav od San Francisca do Rogaške Slatine" novinarke Večera, ga. Vanesse Čokl na Domovini pa je v meni zopet zbudila že dolgo prisoten razmislek. Ne samo o trenutnem stanju Cerkve na Slovenskem, ampak morda o tem, kaj je pripeljalo v trenutno situacijo, ter še najpomembneje, kaj nam je katoličanom v Sloveniji v tem trenutku storiti.
Omenjeni članek je iztočnica mojega razmišljanja med drugim tudi zato, ker sta v njem prisotna dva meni ljuba slovenska katoliška avtorja p. Branko Cestnik ter dr. Aleš Maver.
Dobil sem namreč občutek, da sta p. Cestnik ter dr. Maver šele v zadnjih letih dobila zasluženo širšo prepoznavnost med avtorji katoliškega pedigreja v Sloveniji in da sta bila prejšnja leta s strani katoliških medijev spregledana. Zdi se, da je spodbujanje notranje pluralnosti med katoličani težava, ki se vleče vse obdobje po osamosvojitvi in da vodi k drugemu problemu, ki ga naslavlja članek v Večeru.
Trenutno stanje na terenu, ki se vedno bolj odslikava tudi v cerkvenih statistikah, je v veliki meri težava tega, da se slovenski katoličani očitno bojimo iskrenega, kritičnega in hkrati h konstruktivnim rešitvam naravnanega pogovora.
Zakaj zanemarjamo pogovor?
Trenutno stanje na terenu, ki se vedno bolj odslikava tudi v cerkvenih statistikah, je v veliki meri težava tega, da se slovenski katoličani očitno bojimo iskrenega, kritičnega in hkrati h konstruktivnim rešitvam naravnanega pogovora. Tudi, ko je le-ta nujen.
Ko npr. pride do zapletene finančne situacije, uveljavljeni katoliški mediji iz strahu, da ne bi prilivali olja na ogenj in Cerkvi še bolj škodovali v javnosti, o temi preprosto nočejo razpravljati oz. jo v celoti ignorirajo. Ko se je Iskreni.net v seriji člankov pogumno lotil nehvaležne in težavne zgodbe, je bil v desno usmerjenih medijih deležen obtožb in sumničenja.
Uveljavljene katoliške medijske in založniške družbe tematike niso odpirale, a novih igralcev na katoliški del šibke desne medijske scene (ki jo je letos zelo lepo predstavil dr. Žiga Turk) niso spustile. Zdi se, da se kot pomembne politične komentatorje na določene medije vabi bolj ali manj ene in iste analitike, o katerih se je katoliški filozof dr. Gorazd Kocijančič v intervjuju pred leti izrazil, da "nikoli ne govorijo o Bogu, kar je, glede na ostalo, pravzaprav sreča, ki se pokažejo na vsaki pasji procesiji, če jih le snemajo, in mlatijo svojo prazno slamo.".
Zdi se, da se bo Domovina uspela formirati kot dodaten, nov medij desnega pogleda, medtem, ko so mnogi prav tako izjemno perspektivni – kot recimo tale – obupali. Toda s tem sami v občestvu preprečujemo porast novih poganjkov misli in mnenj, ki bi nam bili v pomoč pri razločevanju stanja v Cerkvi. Na koncu nam morajo priti v pomoč korektne novinarke t.i. 'levih medijev' kot smo videli pri Vanessi Čokl.
Koliko je dandanes olepševanja in prikrojevanja resnice vere tudi s strani slovenske duhovščine.
Posebnost Cerkve na Slovenskem: zatiskanje oči
Članek v Večeru se namreč navezuje tudi na duhovno in teološko dimenzijo stanja v Cerkvi na Slovenskem. Ohlapnost vere in sekularizacija seveda nista nekaj, v čemer bi Slovenija bila posebej drugačna. Toda zatiskanje oči v Cerkvi pred tovrstnimi pojavi in trendi pa se zdi, da je.
Tako je p. Cestnik eden izmed redkih, ki s svojimi članki opozarja na spremembe in o njih piše. V tujih katoliških oz. krščanskih medijih so razprave o tem mnogo bolj žive.
Osebno tako sledim razpravam v ameriških medijih, kjer se tudi o duhovnih in teoloških spremembah verovanja veliko piše. Naj omenim samo avtorja Roda Dreherja in njegov opis 'kar mi ugaja verovanja', ki je s svojimi razmišljanji pomagal popularizirati termin 'MTD – Moralistic Therapeutic Deism. Ta na grobo pomeni zelo podobno kot 'kar mi ugaja verovanje'. Pojav torej, ki ga je v Sloveniji osvetlil članek iz januarja 2018, o katerem se na Zahodu v krščanskih krogih odkrito in brez zadržkov pogovarja že leta.
Liturgično-teološke vidike v Sloveniji odpirajo še mnogi avtorji, a so žal spregledani. Naj navedem odličen članek Andreja Štrusa iz leta 2015 na temo ritmično-duhovne glasbe na Slovenskem, ki je bil spregledan in brez odmeva. Pa odličen članek Tadeje Kerže na temo realnosti družinskega življenja katolikčanov v Sloveniji, objavljen v bolj ali manj (nočem biti žaljiv) obskurnem katoliškem internetnem mediju.
Domovina je v gostujočem članku izpostavila duhovnika Bogdana Vidmarja, ki je pogumno zapisal mnenje o mehčanju in spreminjanju naukov.
Toda koliko je dandanes olepševanja in prikrojevanja resnice vere tudi s strani slovenske duhovščine. Razumemo lahko morda njihov strah, da bodo nerazumljeni, da je sporočilo za današnji čas pretežko. Toda resnica je samo ena in sicer Resnica z veliko začetnico. Spodbujanje pogovora med laiki in duhovniki na tem področju bi vsem pomagalo, vse opogumilo, toda vsi skupaj tiščimo glavo v pesek.
Posledice pomanjkanja dialoga
Dogodki pa se razvijajo naprej, leta in desetletja tečejo, statistike pišejo svojo zgodbo, a odkritega dialoga med nami ni, dokler nas vernike včasih ne preseneti ''nenadna'' in dolga leta ''nepričakovana'' odločitev škofa kot je bila npr. tale o preureditvi župnij v škofiji Koper. Vedno, ko se težke in problematične zadeve ne razrešijo pravočasno namreč tvegamo, da zagata pride v medije, ki bi nato iz zadeve naredili senzacionalizem.
Moj članek je mišljen kot spodbuda. Spodbuda vsem nam, ki smo Cerkev, da bi bili pripravljeni stopiti v dialog in se odgovorno spoprijemati z izzivi, ki nam jih ta čas prinaša. Da bi imeli pogum govoriti Resnico in zavoljo Resnice tudi sprejemati kritiko z zavedanjem, da mora biti Resnica postavljena pred naše interese, želje, pričakovanja in podobno.
Naj bo leto 2018 v tem drugačno in priložnost za nekaj novega. Zavedati se namreč moramo, da smo vsi na isti ladji, ki pluje proti istemu cilju.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
6 komentarjev
dvanajst
Upam, da takih kot je "Ante" ni preveč. Tisti, ko so proti dialogu oz. ki so proti širjenju dialoga, so tudi pogrebci slovenske sinode. Dialog je bil eden od temeljnih kamnov, ki naj pripomore k prenovitvi Cerkve. Zatrtje dialoga pomeni tudi onemogočanje sprememb. Te pa so tako nujne, da je Vatikan sklepni dokument plenarnega zbora potrdil z izrazito podporo odpiranju dialoga. Tiste Cerkve po svetu, ki so to zmogle, so obrnile tok usihanja verske prakse. V Sloveniji se to pač ni zgodilo. Očitno bo potreben popoln polom, da bo klinč popustil.
Kraševka
Veliko pogledov, veliko različnih razmišljanj. Vsi smo sestavni del CERKVENEGA OBČESTVA. Ko bomo med seboj spoštljivi, bomo lažje gradili to CERKEV. Za nobenega ni prav lahko, ne za DUHOVNIKE ne za nas vernike LAIKE.
Duhovnikov ni veliko in vsi od njih veliko zahtevamo in malo toleriramo. Toda tudi oni so samo ljudje v GOSPODOVEM "vinogradu". Pesem pravi ... "Dela je dosti, delavcev ni..." To se dogaja duhovnikom, pevcem na koru, tem, ki cerkev čistijo, staršem, ki pomagajo otrokom pri verouku.... Tako je dandanašnji.
Glede MARIBORSKE škofije, pa še vedno mislim, da niso krivi škofje in duhovniki ampak banke, ki so prvo kredit Škofiji dale. Poleg bank pa še DRŽAVNI APARAT, ki je s tem, ko je "obglavil Tovšakovo, dejansko ustavil še GRADNJO Betnave in ker banka ni hotela pristati na ODLOG ODPLAČILA KREDITOV se je vse začelo sesuvati. To je nekoč v DRUŽINI vse lepo pojasnil gospod Štuhec. Zvon in T2, pa sta bili podjetji, ki ga niso vodili ne škofje ne duhovniki, AMPAK SO IMELI DIREKTORJE iz vrst navadnih laikov. Ti so glavni odgovorni, pa jih malo omenjamo. NEKATERIM JE BANKA KREDITE REPROGRAMIRALA - TODA CERKVI NE. V čigavih rokah so banke vemo in kdo jih je ta leta vodil tudi.
matejg
@Ante... Kaj pa bi se menil? Treba je denar vrnit in zaključit zadevo ter rešiti škofijo.
A res? Samo tako. Vse je bil en majhen zdrs... nobene "sistemske napake". Plačat, pozabit in gremo dalje. Na enak način. In enako z ostalimi zdrsi. Ker brez škofov se pogovarjat res ne smemo... kam pa pridemo brez "avtoritete". Vsi ki drugače razmišljamo smo itak že skoraj protestanti. Heretiki pač.
baubau
Kaj neki želite doseči s "spodbujanjem notranje pluralnosti"kot pravite?!Le zakaj bi bilo treba pluralnost spodbujati,če je na primer nekje po vašem ni dovolj?! Veste kaj vam povem:Jezus Kristus je prišel.da bi nas združil in bi po Očetovi volji postali in vsi bili eno! Protestantizem pa je ubral to po vašem zaželjeno smer in zdaj premore celo množico prerazličnih denominacij in pre-reformacij,ki imajo komaj še kaj skupnega.Če kdo želi tako raztrgati še katoliško Cerkev,po mojem nima dobrih namenov.
ana.selan
TAKO.
Na isti ladji, z istim ciljem.
,,No, pa dejmo kej rečt".
KDO si upa-,,posvečeni"?
Razen Cestnika in ...-zelo blago!....
Nas ,,laike" povozite mimogrede-čeprav živite od naših žuljev.
Vidite delujoče laike na minimalcu, brez socialca in pokojninske dobe?
Sledite Jezusovemu zgledu-on je šel do konca; dal svoje življenje, lagodje, SLUŽIL....-kaj je že to?
Kje v Vašem načinu življenja naj bi bilo to opazno, naj bi svetilo....se opravičujem vsem (žal v manjšini) duhovnim bratom, ki to prakticirajo.
Ni dovolj ,,stinjati se" z napisanim, treba je tudi-občasno-povzdigniti glas, narediti povsem konkretne poteze...a ne?
Ne vidite
So x
V Cerkvi je že bilo nekaj poskusov "dialoga" z namenom, da bi zastavili stvari na novo in se prilagodili novim časom. Zadnji odmevnejši poskus je bila sinoda. Žal je inercija "starih časov" tako močna, da se nikoli ne upamo narediti rez in si naliti čistega vina. Tako pa stopicamo na mestu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.