Znano je dokončno število prijav v srednje šole. Kaj se v zadnjih letih dogaja z vpisom v katoliške gimnazije?

Uredništvo
4

Do 24. aprila so imeli devetošolci čas, da so po zaključku prvega prijavnega roka za vpis v srednje šole, svoje prijave prenesli na druge srednje šole. Tako je sedaj znano, katere šole bodo imele omejitev vpisa in na katerih so še prosta mesta. Za vse srednje šole lahko podatke dobite na spletni strani ministrstva. 

Prenos prijav je na nekaterih šolah premešal karte. Na marsikateri gimnaziji, ki je po koncu prvega prijavnega roka obetala visoko omejitev vpisa, je po poteku roka za prenos prijav število prijavljenih kandidatov padlo. Nekatere gimnazije, ki so imele po prvih prijavah še kakšno prosto mesto, pa bodo imele v prihodnjem šolskem letu omejitev vpisa.

Od katoliških gimnazij bi do omejitve vpisa lahko prišlo na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in na Gimnaziji Želimlje. Na prvo se se prijavili štirje dijaki več od razpisanih mest, na drugo pa 10 dijakov več. Za vpis na Škofijsko gimnazijo Vipava in Gimnazijo Antona Martina Slomška v Mariboru pa dijaki ne bodo pod stresom omejitve vpisa. V Vipavi imajo na voljo še 14 prostih mest, v Mariboru pa 48.

Klik za povečavo

Kako je bilo z vpisom na katoliške gimnazije v zadnjih letih?

Pod okriljem Cerkve na slovenskem in v povezavi z njo deluje kar nekaj izobraževalnih ustanov: visokošolski zavod Katoliški inštitut, Teološka fakulteta (članica Univerze v Ljubljani), 11 študentskih domov, 4 dijaški domovi, 4 gimnazije, 2 osnovni šoli, 10 glasbenih šol in 20 vrtcev. V letu 2017 je bilo v vse katoliške ustanove vpisanih nekaj manj kot 4.000 mladih.

Kako pa je bilo z vpisom v katoliške gimnazije v zadnjih 15 letih? Na število vpisanih dijakov ima, poleg kvalitete šole, pomembno vlogo tudi velikost generacije, ki se je v posameznem šolskem letu vpisovala v srednjo šolo. Številčno najmanjše generacije, rojene med leti 1996 in 2004, na vpis katoliških gimnazij niso imele velikega vpliva.

Gimnazija Želimlje vsa leta z omejitvijo vpisa

Med katoliškimi gimnazijami ima najbolj stabilen vpis Gimnazija Želimlje, ki je imela od šolskega leta 2004/05 vedno omejitev vpisa. Vpis na šolo je bil višji od razpisanih mest tudi v posameznih šolskih letih, ko so na šoli razpisali več mest kot običajno. Sicer pa gre za gimnazijo, ki navadno razpiše 56 vpisnih mest za dijake, ki jih vedno tudi zapolni. V prihajajočem šolskem letu se je v prvem prijavnem roku na 56 prostih mest prijavilo 86 devetošolcev, po prenosu prijav pa se za prosta mesta z omejitvijo vpisa bori 66 bodočih dijakov.

Prav tako z vpisom v vseh teh letih niso imeli težav na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Na škofijsko gimnazijo, ki med vsemi štirimi razpiše največ prostih mest, se običajno prijavi več kandidatov kot je prostih mest. Tudi za prihodnje šolsko leto bo vpis omejen. Na 168 prostih mest se je v prvem prijavnem roku vpisalo 151, po prenosu prijav pa 172 bodočih dijakov.

Od šolskega leta 2009/10 na Škofijski gimnaziji Vipava in Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška brez omejitve vpisa

Če morajo v Ljubljani in Želimljah dijake zavračati, pa imajo v zadnjih desetih letih na Škofijski gimnaziji Vipava in Gimnaziji Antona Martina Slomška vsako leto še kar nekaj prostih mest.

Vipavska gimnazija, ki tako kot Gimnazija Želimlje neprekinjeno deluje že od leta 1991, od leta 2009 niso omejili vpisa, število razpisanih prostih mest pa ostaja že dolga leta enako – vsako leto razpišejo 3 oddelke gimnazijskega programa (89 prostih mest).

Največ težav z vpisom ima v zadnjih letih Gimnazija Antona Martina Slomška v Mariboru. Za naslednje šolsko leto se je na 112 prostih mest v prvem prijavnem roku vpisalo 63 dijakov, po prenosu prijav pa se jih bo na šolo najverjetneje vpisalo 64. Tudi trend vpisa je v zadnjih letih v padanju. Razloge za to gre, po mnenju mariborskega ravnatelja dr. Sama Repoluska, iskati predvsem v okolju, v katerem gimnazija deluje. Mnenje o Cerkvi je na Štajerskem zaradi finančnega zloma Mariborske škofije zelo slabo, prav tako pa se pozna tudi splošna družbena klima, ki ne vzpodbuja več vpisa na gimnazije.

(Dejansko število vpisanih dijakov se lahko razlikuje od števila prijavljenih kandidatov, saj nekatere šole omogočajo vpis tudi v drugem vpisnem roku, ki pa v statistiko vpisa ni zajet.)

4 KOMENTARJI

  1. Kaj se v zadnjih letih dogaja z vpisom v katoliške gimnazije?

    Nič pretresljivega. Vsi tako ali tako ne smejo iti na gimnazije, gimnazijo je smiselna za en del prebivalstva. Verjetno je to doseženo. Vsaj enkrat mora biti.

    Druga zadeva pa so osnovne šole. A ta zadeva ni namen tega prispevka, zato kdaj drugič.

  2. Z AlojzomZ,se strinjam.Katoliških gimnazij je zaenkrat dovolj.Po mojem mnenju, tudi število vpisanih ni tako slabo. Bolj pomembne so osnovne šole, druge srednje šole in poklicne šole.
    V sedanji situaciji na tem področju,ki ga oblastno obvladujejo dediči komunizma,bo zelo težko.Brez fundacij-ustanov,si je nemogoče zamišljati katerokoli novo šolo.
    Levičarji bodo z vso “ihto”,”trmo” in druge načine,tudi protizakonite/protiustavne “rušili vse” ,kar bi omogočalo zasebno šolstvo z izvajanjem javnega šolskega programa.

  3. Na pročelju ŠKG Ljubljana-Šentvid je jasno zapisan
    Modus vivendi:
    ==> KRISTUSU ZVELIČARJU SVETA ! <==

    Dragi katoliški šolniki; nobenemu drugemu božanstvu, le Kristusu!!
    Komur bo Kristus vodilo, hrana in pomoč, ta bo obstal.
    Drugi pa so bodoči muzejski artefakti…

    Linija življenja pač natančna

  4. Kje je zdaj Štuhec s sanjami o oddelku za srednje sestre in racunalnikarje? Saj on ve, da je gimnazij dovolj, razume, da se v svetu ne rabi miljavznt gimnazijcev. Naj ze enkrat ta dva oddelka odpre. Dovolj je mest, ocitno. Šola je verjetno kot mesto duhov, cela prazna 🙁

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime