Znani ljudje iz Slovenije in sveta, ki so nas letos zapustili

Ob 1. novembru se, ob svojcih drugih bližnjih, spominjamo tudi številnih znanih osebnosti iz Slovenije in sveta, ki so tako ali drugače zaznamovali področja svojega dela in preko rega pogosto tudi naša življenja. 

Nekatere izmed njih izpostavljamo v tem pregledu. 

V širši javnosti je letos močno odmevala nasilna smrt gledališkega, filmskega in televizijske igralca Gašperja Tiča. Priljubljeni umetnik je bil 18. junija ubit v 45. letu starosti, za seboj pa je pustil bogat opus. Deloval je kot član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega in za svoje delo prejel številne stanovske nagrade.

V 87. letu je umrla gledališka in filmska igralka Iva Zupančič, dolgoletna članica ansambla ljubljanske drame. Odigrala je preko 140 vlog in leta 1968 prejela nagrado Prešernovega sklada ter leta 1997 tudi Borštnikov prstan.

15. januarja je v 89-letu starosti teolog, liturgik, prevajalec in urednik dr. Marijan Smolik. Trideset let je bil profesor na Teološki fakulteti in v zahtevnih časih izključenosti Teološke fakultete iz Univerze tudi njen dekan; širok krog Slovencev pa ga pozna kot knjižničarja znamenite Semeniške knjižnice.

18. avgusta je v 57. letu starosti po težki bolezni umrl Janez (Janko) Novak, ki je kot policijski vikar 12 let skrbel za duhovno oskrbo v policijskih vrstah.

5. maja je umrl eksorcist ljubljanske nadškofije, Marjan Arhar.

Pri 79 letih starosti se je februarja poslovil Drago Klemenčič, ki je v začetku 90. let postal prvi urednik novega verskega programa na Televiziji Slovenija, pred tem je bil urednik prvega slovenskega katoliškega tednika Družina.

28. februarja je umrl Sandi Čolnik, priljubljen TV voditelj, scenarist in novinar. Leta 1997 je prejel Jurčičevo nagrado, posvečeno »resnicoljubnosti slovenskega novinarstva«, pogosto pa je bil nominiran za različne druge novinarske in medijske nagrade.

Letos nas je zapustil tudi Stane Škodlar, dolgoletni režiser prenosov športnih tekmovanj na Radioteleviziji Slovenija. Režiral je prenose s sedmih poletnih olimpijskih iger in z dveh zimskih olimpijskih iger, kasneje pa je deloval kot režiser prenosov tekem v smučarskih skokih v Planici.

April je bil usoden za Roberta Bogataja, televizijskega in radijskega voditelja, ki je v 53. letu podlegel raku želodca. Bil je dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, kjer je ustvarjal otroško oddajo Klub Klobuk, kasneje pa je z ženo urednikoval in vodil oddajo O živalih in ljudeh. Dolga leta sta se angažirala tudi pri reviji Pil in Pil PLUS.

V 84. letu nas je zapustil dramatik Marjan Kolar iz Slovenj Gradca. Njegove pripovedne osebe so preproste, vsakdanje, zrasle s svojim podeželskim okoljem. Napisal je tudi gledališko delo in več radijskih iger. Rad je ustvarjal tabuizirane teme, leta 1968 pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za književnost.

17. januarja je preminila tudi Alenka Goljevšček-Kermauner, znana pisateljica, raziskovalska ljudskega slovstva in dramatičarka. Oktobra je za vedno izdihnil znan prekmurski pesnik in pisatelj Milan Vincetič. Njegova literarna dela so pisana v slogu modernizma in postmodernizma in prevedena v francoščino, finščino, hrvaščino, makedonščino in madžarščino.

23. september je bil usoden za Sandija Kolenca z vzdevkom Kolly. Gre za enega od ustanoviteljev in frontmana rock skupine The Drinkers, poleg tega pa je bil med slovensko osamosvojitveno vojno odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra z meči.

Dolgotrajna bolezen pa je bila januarja usodna za Antona Nanuta, enega najbolj prepoznavnih slovenskih dirigentov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, nagrade mest Split, Dubrovnik, Svobodne Dalmacije itd. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Avgusta se je za vedno poslovil skladatelj, aranžer, dirigent in producent Engelbert Rodošek. Sodeloval je pri nastanku glasbenik festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca.

V 89. letu pa nas je zapustil klarinetist in skladatelj narodnozabavne glasbe Vilko Ovsenik, brat Slavka Avsenika in član narodnozabavnega Ansambla bratov Avsenik. Ovsenik se bo v slovensko glasbeno zgodovino za vedno zapisal kot soavtor in aranžer okoli 800 skladb.

Ovsenik je bil povezan tudi s harmonikarjem Francem Fleretom, ki je umrl 9. septembra v 73. letu. Leta 1965 je ustanovil svoj Ansambel Franca Flereta, njegove najbolj znane pesmi pa so Ljubezen mamina, Marjetka, Belo pismo in Rdeči nageljni.

9. julija nas je za vedno zapustil tudi znameniti izumitelj France Rode. Po študiju se je odpravil v ZDA, kjer je prijavil več patentov in izumov. Več kot dvajset let je bil zaposlen pri Hewlett-Packardu, tam je razvil prvi žepni kalkulator HP-35. Kot izumitelj in podjetnik je soustvarjal začetke Silicijeve doline.

Januarja je v starosti 86 let preminil Marjan Jereb. Med 27. februarjem 1997 in 7. junijem 2000 je bil minister za zdravstvo RS. Istega meseca nas je zapustil tudi fizik in politik Peter Ferdinand Vencelj. Politično kariero je začel kot Republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Bil je tudi predstojnik Malteškega viteškega redu v Sloveniji, leta 2015 pa mu je Mestna občina Kranj podelila naziv častni občan.

10. februarja je v 80. letu preminil violinist in izdelovalec godal Vilim Demšar. Leta 1937 se je rodil v družino goslarjev in vzorno nadaljeval delo svojih prednikov. Leta 1981 je dobil status goslarja umetnika.

Vam je znan vzdevek Džouži? Gre za Jožeta Veldina, enega najboljših padalcev v Sloveniji. 3. junija se je smrtno ponesrečil pri skoku s padalom na Madžarskem. Dva meseca kasneje je v 46-letu starosti za rakom preminila atletinja Marjana Lužar. Bila je  slovenska rekorderka v teku na 400 k s časom 53,74 s in jugoslovanska prvakinja v tej disciplini leta 1989.

Julija je ugasnilo življenje 21-letnega Jureta Smoleta, slovenskega mojstra borilnih veščin in svetovnega prvaka. Februarja je pred večnim derbijem odjeknila vest, da nas je za vedno zapustil dr. Rudi Turk. Bivši predsednik NK Maribor in MNZ Maribor se je za vedno vpisal v slovensko zgodovino športa, saj je bil v njegovem prvem mandatu Maribor prvič prvak.

SVET: Poklon številnim ikonam popkulture

Septembra je v javnosti odjeknila vest, da je v 92. letu starosti umrl Hugh Hefner, ustanovitelj kultne revije Playboy.

20. avgusta pa je umrl ameriški komik, igralec in režiser Jerry Lewis. Najbolj je bil znan po svoji izjemni obrazni mimiki, za vedno pa se ga bomo lahko spominjali po njegovih vlogah v gilmih Nori profesor in The Bellboy.

26. aprila se je za vedno poslovil filmski režiser Jonathan Demme., oskarjevca, ki je zakrivil filmsko uspešnico Ko jagenjčki obmolknejo.. Dva meseca kasneje smo se morali posloviti od režiserja Georga Andrewa Romera. Znan je bil predvsem po seriji satiričnih grozljivk o zombijevski apokalipsi, katere prvi del, Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead, 1968), velja za film, ki je uvedel trend zombijev v popularni kulturi. Zaradi tega si je prislužil oznako »oče zombijevskega filma«.

Junija je v starosti 88 let po boju z levkemijo umrl Adam West, najbolj znan po svoji vlogi Batmana. S svojo kultno vlogo se je za vedno vtisnil v srca ljubiteljev znanstvene fantastike. Ena izmed njegovih zadnjih vlog je bila v animirani seriji Family Guy.

V letošnjem letu se je pri 57-ih letih poslovila tudi priljubljena ameriška filmska igralka Erin Moran, ki jo poznamo iz serije Srečni dnevi. Gre za nekoč najbolj gledano serijo v ZDA. Posloviti smo se morali tudi od igralca Franka Pellegrina, ki se je gledalcem vtisnil v srce kot FBI agent v seriji Sopranovi. Za priljubljenega igralca je bil usoden rak na pljučih.

Avgusta je preminil pevec in igralec Isaac Hayes, ki je leta 1972 osvojil oskarja za glasbo iz filma Shaft, najbolj pa ga poznamo kot kuharja iz serije South Park. Hayes je bil sicer izjemen glasbenik, ki je za sabo pustil veliko soul uspešnic.

Marca se je v starosti 90 let poslovil tudi Chuck Berry, legenda rokenrola. Njegove skladbe, kot so Maybellene, Johnnie B. Goode in Memphis, so postale nezamenljiv del ameriške popkulture. Pred nekaj dnevi pa smo se morali posloviti tudi od Fats Domina, enega od začetnikov rock’n’rolla. Najbolj je znan po svojih hitih Ain't That a Shame in Blueberry Hill. Poleg Berryja je bil eden prvih, ki je bil sprejet v dvorano slavnih rock’n’rolla.

Oktobra je odpovedalo srce legendarnemu rockerju Tomu Pettyju. Umrl je v 67. letu življenja, za seboj pa je zapustil številne uspešnice, kot so American Girl, Free Fallin’, You Don’t Know How It Feels itd. Za svoje delo je prejel tudi številna laskava priznanja. Istega meseca se je poslovil še en legendarni glasbenik, Sib Hashian, nekdanji bobnar zasedbe Boston. Hashian se je zgrudil med nastopom skupine na ladijskem koncertu Legends of Rock.

Aprila nas je zapustil eden najboljših in najbolj izvirnih kitaristov vseh časov. Govorimo o Allanu Holdsworthu, ki je deloval v skupinah, kot so Tempest, Soft Machine, U.K. in Bruford.

Svet športa zaznamovan z izgubo legend

Svet športa je bil letos oskrunjen za številna odmevna imena. Maja je kot strela z jasnega udarila novica, da je v 36. letu umrl motociklistični dirkač Nicky Hayden. 17. maja 2017 ga je med vožnjo s kolesom v Italiji zbil avtomobil. Januarja pa je v 71. letu umrl španski motociklistični dirkač Ángel Nieto, trinajstkratni motociklistični prvak v razredih 50 cm³ in 125 cm³.

Marca je umrla nemška atletinja Petra Vogt-Kandarr, ki je leta 1973 postavila tudi svetovni rekord v štafeti. Posloviti smo se morali tudi od francoske atletine in košarkarice Anne-Marie Colchen-Maillet, ki je štirikrat postala francoska državna prvakinja v skoku v višino. V 64. letu pa je umrla ukrajinska atletinja Nadežda Fjodorovna Olizarenko, ki je leta 1980 postavila nov svetovni rekord v teku na 800 m.

23. julija je umrl avstralski tenisač Mervyn Gordon Rose, ki je bil leta 2001 sprejet v Mednarodni teniški hram slavnih. Za Sovjetsko zvezo pa je v prejšnjem stoletju uspehe nizal ruski smučarski skakalec Nikolaj Andrejevič Kamenski, ki je bil v sezoni 1955/56 zmagovalec Novoletne turneje.

Dudley Leonard Storey je deloval kot novozelandski veslač, ki je tekom kariere osvojil zlato in srebrno medaljo. Umrl je marca v 78. letu življenja.

Politični parket je izgubil nekaj ključnih akterjev

21. julija je umrl Hrvoje Šarinić, hrvaški politik in arhitekt. Med letoma 1992 in 1993 je bil predsednik Vlade Republike Hrvaške. Nekaj dni prej pa se je za vedno poslovila Francozinja Simone Veil, nekdanja ministrica za zdravje, predsednica Evropskega parlamenta in članica francoskega ustavnega sodišča.

1. junija pa je preminil Alois Mock, ki je v svoji politični karieri deloval kot podkancler Avstrije in minister za zunanje zadeve Avstrije. Leta 1992 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

V 78. letu življenja je umrla slovensko-madžarska političarka Maria Pozsonec, nekdanja poslanka manjšine, ki je leta 2009 prejela tudi viteški križ reda za zasluge Republike Madžarske. Poleg tega je prejela red za zasluge Republike Slovenije pri ohranjanju madžarskega jezika, madžarske kulture in vsestranski razvoj madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter za velik prispevek h krepitvi dobrih sosedskih odnosov med Slovenijo in Madžarsko.

16. junij je bil usoden za nemškega politika, kanclerja in državnika Helmuta Josefa Michaela Kohla. Kot nemški kancler je igral ključno vlogo pri padcu berlinskega zidu in združitvi Nemčij ter pri mednarodnem priznanju Slovenije. 

Mesec dni kasneje je umrl kitajski literarni kritik, aktivist in nobelovec Liu Xiaobo. Znan je bil kot politični zapornik Kitajske in posameznik, ki si je prizadeval za konec enostrankarske vlade na Kitajskem.

Zapustili so nas pionirji v znanosti in umetnosti

Marca letos je umrl ameriški umetnik in aktivist za pravice gejev Gilbert Baker, avtor mavrične zastave, simbola LGBT-gibanja. Zastavo je oblikoval za Parado ponosa v San Franciscu leta 1978.

V 85. letu življenja je preminil hrvaški pisatelj in publicist Predrag Matvejević. Leta 2000 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri ohranjanju in krepitvi vloge slovenske kulture v mednarodnem prostoru. 

8. februarja je preminil angleški fizik in nobelovec Peter Mansfield. Velja za pionirja slikanja z jedrsko magnetno resonanco, danes uveljavljeno neinvazivno tehniko v medicinski diagnostiki. 

V letošnjem letu je svoje slovo izrekel tudi angleško-ameriški biokemik Oliver Smithies. Kot raziskovalec in kasneje profesor na Univerzi Wisconsina–Madison je prispeval več pomembnih odkritij na področju molekularne biologije. Leta 2007 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

V 83. letu pa je umrla ruska astronomka Ljudmila Ivanovna Černih. Odkrila je tudi večje število asteroidov. Iz Rusije je izhajal tudi matematik in filozof Igor Rostislavovič Šafarevič, ki je umrl 19. februarja. Šafarevič, ki velja enega vodilnih sodobnih ruskih matematikov. Mesec kasneje je preminil še en izjemen ruski znanstvenik, Aleksej Aleksejevič Abrikosov. Leta 2003 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

13. julija se je za vedno poslovil ameriški matematik Norman Woodason Johnson. V svoji doktorski tezi je Johnson odkril tri zvezdne politope, ki so podobni antiprizmam in se imenujejo Johnsonove antiprizme.

Marjam Mirzahani, iranska matematičarka in akademičarka, je za rakom dojke umrla v svojem 40 letu . Prispevala je več pomembnih teoretskih odkritij, ter kot prva ženska in Iranka v zgodovini prejela najprestižnejše priznanje v matematiki -  Fieldsovo medaljo.

V 83. letu življenja pa je preminil ameriški pilot in astronavt Eugene Andrew »Gene« Cernan. Cernan je bil član treh odprav v vesolje, med drugim kot pilot lunarnih modulov odprave Apollo 10 in Apollo 17. Kot član svoje zadnje odprave je znan tudi kot zadnji človek, ki je hodil po Luni.