Znani končni rezultati volitev. V Buenos Airesu SDS in NSI kar 88%. Znova kritike Državne volilne komisije

POSLUŠAJ ČLANEK
Znani so končni izidi volitev v državni zbor, ki so potekale 3. junija 2018. Državna volilna komisija (DVK) je prištela še glasove iz tujine (tako glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih kot glasovanja po pošti iz tujine).

Izide glasovanja po 100% preštetih glasovih si lahko ogledate na strani volitve.gov.si. Podrobnejša tabela o glasovanjih po posameznih voliščih pa je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije.

Končnega vrstnega reda strank in števila poslancev rezultati iz tujine po pričakovanjih niso spremenili. So pa povzročili spremembo sestave v kar treh poslanskih skupinah:

  • V poslanski skupini Nove Slovenije ne bo Martina Mikoliča (VE Maribor, okraj Šmarje pri Jelšah). Namesto njega je izvoljen Aleksander Reberšek (VE Celje, okraj Žalec II).

  • Med poslanci Levice ne bo Petra Dirnbeka (VE Novo mesto, okraj Brežice). Namesto njega je izvoljen Primož Siter (VE Novo mesto, okraj Trbovlje).

  • Iz poslanske skupine Alenke Bratušek pa je izpadel Jožef Ribič (VE Celje, okraj Žalec I), izvoljen je bil Andrej Rajh (VE Maribor, okraj Maribor VI).


Volitve na DKP: SDS v Clevelandu prejela kar 75% glasov, SDS in NSI skupaj v Buenos Airesu kar 88%


Kot v vseh volilnih enotah po Sloveniji je tudi na DKP zmagala SDS (29,11%), druga je bila NSI (17,71%), tretja pa Levica (10.51%).

Obe največji desni stranki sta največ glasov pobrali v Severni in Južni Ameriki, SD na Balkanu, Levica in SMC pa v Srednji in Zahodni Evropi.

SDS je največ volivcev prepričala v Clevelandu v ZDA, kjer je zanjo glasovalo kar 75% (skupaj z NSI sta dobili 86%). Še več, 88% sta skupaj dobili v argentinskem Buenos Airesu  (SDS 49% in NSI 39%). V Torontu je SDS zbrala 69% glasov, NSI pa 7%, skupaj 76%.

Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih na Balkanu je SDS slavila v Skopju (26%) in Zagrebu (20%). SD pa je prepričala največ volivcev v Sarajevu (28%) in Beogradu (14%).

SMC je z 20% zmagala v Bruslju, prav tako je las zmagala tudi v Munchnu (16%, druga SDS s 15%). Presenetljivo je kar na več DKP zmagala Levica: na Dunaju (za las pred SMC), v Berlinu, Haagu in Londonu.

V Trstu je za las slavila SDS pred Levico. NSi pa je močno slavila v Vatikanu, kjer je prejela kar 49% glasov, 26 od skupno 53. Zanimivost: v Vatikanu so en glas dobili celo Pirati, "kar" 3 pa Levica.

V Buenos Airesu kar 11% neveljavnih glasov


Posebno pozornost si je letos volišče v Buenos Airesu zaslužilo zaradi zelo velikega števila neveljavnih glasov. Na volišču, ki sicer pokriva slovenske državljane s stalnim prebivališčem v Argentini, Urugvaju, Paragvaju, Čilu in Peruju je bilo kar 11% (81) neveljavnih glasovnic.

Gre za izrazito nesorazmerje, če upoštevamo, da je bilo skupaj na 31-ih DKP neveljavnih vsega skupaj 88 glasovnic. Predsednica volilnega odbora Mariana Poznič je v zapisu v reviji Svobodna Slovenija pojasnila, kako komplicirano je glasovanje v državah izven Evrope.

Volivci izven Evrope so po pošti prejeli gradivo s prazno glasovnico, brez imen kandidatov ali strank, in sicer zato, ker na dan pošiljanja liste še niso bile zaključene. Vsak volivec je zato moral na prazno glasovnico zapisati ime stranke ali pa kandidata, za katerega glasuje.

Problem je nastal v primeru, ko so volilci na glasovnico vpisali samo ime kandidata, ki pa ni bil skladen z njihovim vpisom v volilni okraj. Če so recimo napisali samo Janez Janša, pa niso bili vpisani v VO Grosuplje, je bila glasovnica neveljavna. Če so recimo vpisali samo Matej Tonin, niso pa bili vpisani v VO Kamnik, je bila glasovnica neveljavna. Pri vpisu Janez Janša (brez stranke) je bil možen še dodaten zaplet, saj je v VO Grosuplje kandidiral tudi kandidat Levice Janez Janša.

SDS je zaradi visokega odstotka neveljavnih glasovnic na DKP v Buenos Airesu na Državno volilno komisijo vložila ugovor, da se opravi poizvedba pri volilnem odboru in še enkrat pregleda glasovnice. DVK je to storila in ugotovila, da je volilna komisija na veleposlaništvu v Buenos Airesu pravilno ugotovila, da so glasovnice neveljavne.





Še niste podprli Domovine?
Če menite, da je spletni medij Domovina.je postal pomemben, celo nepogrešljiv del slovenskega medijskega prostora, je zdaj čas, da pripomorete k temu, da bo v takšni ali širši obliki deloval tudi v prihodnje.

Do sedaj smo zbrali približno polovico potrebnih sredstev za delovanje, čas pa se izteka. Če se vam zdi vredno, vas prosimo podprite zdaj (kliknite spodaj). Znesek podpore lahko poljubno znižate ali zvišate. 
KOMENTAR: Uredništvo
Veliko še dela, da bo pravica voliti in biti izvoljen enaka za vse
Letošnje državnozborske volitve je zaznamovalo veliko kritik, usmerjenih na delo Državne volilne komisije. Najbolj izpostavljena je bila DVK pred volitvami ob potrjevanju vloženih list kandidatov. V več primerih je moralo zaplet reševati celo sodišče. V primeru dvojne kanidature na listah Andreja Čuša in Zelenih Slovenije ter Socialnih demokratov je sodišče celo razveljavilo odločitev DVK. V primeru zavrnitve list Združene desnice pa se primer seli na evropsko sodišče za človekove pravice. Po volitvah je neodvisni novinar Peter Jančič je na svojem mediju spletnicaopis.eu opozarjal, da rezultati z diplomatsko-konzularnih predstavništev tokrat niso bili znani več kot teden dni; v nasprotju s preteklimi volitvami, ko so bili znani po nekaj dneh. Stanje neveljavnih glasovnic v Buenos Airesu pa je razkrilo, da so zaradi kompliciranosti volilnega procesa državljani izven Evrope v neenakem položaju. Ob nesorazmerju neveljavnih glasovnic v Buenos Airesu bode v oči tudi, da v Severni Ameriki, kjer volijo na isti način, odstopanja pri neveljavnih glasovnicah ni bilo. So res volilci v državah Južne Amerike bolj "nerodni" ali pa je morda volilna komisija v Buenos Airesu svoje delo vzela bolj resno in dejansko izločila vse nepravilne glasovnice? Te glasovnice resda niso vplivale ne končni rezultat strank, a to še zdaleč ne pomeni, da DVK ni zavezana k temu, da v poskrbi za najvišje standarde volilnega procesa že tako zakompliciranih slovenskih državnozborskih volitev. Najbolj pa si volilci želimo spremembo volilnega sistema, kjer bi naš glas dejansko vplival tudi na to, kdo bo izvoljen. Če že ne moremo upati, da bo politika ustvarila dovolj veliko večino za resno spremembo sistema, ki bi omogočal tudi bolj stabilno vladanje, pa lahko ohranjamo upanje, da bo vsaj ustavno sodišče rešilo v prid ukinitve trenutnega sistema okrajev oziroma uvedbe rešitve, ki bo omogočala odločilnejši glas volilcev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30