Zmote ustavnih sodnikov, odpravljene po desetletjih: kako bo z zadnjo sodbo o zakonski zvezi in posvojitvah otrok?

Foto: depositphotos.com

Večkrat v zadnjih tednih, odkar je bila objavljena nova sodba slovenskega Ustavnega sodišča glede “diskriminatorne” obstoječe zakonske zveze (zgolj) moškega in ženske, se je v naših medijih pojavila vzporednica med to odločitvijo ter prav tako nedavno sodbo ameriškega Vrhovnega sodišča (Roe v. Wade) glede vračanja pristojnosti glede opravljanja splava na raven zveznih držav.

Veliko slovenskih medijev je to vzporednico potegnilo v smislu »zaplankanih, ideološko in politično nastavljenih« ameriških sodnikov in »naprednih, zmernih in sploh odličnih« slovenskih ustavnih sodnikov. Nasprotniki pa s(m)o seveda komentirali ravno obratno.

Primerjati taki sodbi je seveda težko. Najprej, ker gre za povsem različne teme; potem zato, ker gre za dva različna pravna svetova: tistega bolj anglo-ameriškega, bolj pragmatičnega, in pa evropskega, kontinentalnega, ki je bolj abstrakten.

Vzporednic se zato ne da kar tako vleči, vseeno pa iz ameriške odločitve sevajo nekateri glavni poudarki, ki presegajo optiko delitve zahodne družbe v tako imenovana »konservativni« in »liberalni« pol. Ti poudarki so lahko tudi dragocena popotnica na poti v bolj demokratično družbo.

Pomen pozornega branja ustave

Ameriška sodba temelji na ugotovitvi, da splav v ustavi ni omenjen in posledično sklicevanje na »pravico do zasebnosti«, kot je veljalo do preteklega junija, ne pride v poštev.

Ta razlaga ameriškega sodišča je zanimiva, saj v primeru slovenske sodbe glede istospolnih parov še zdaj ni povsem jasno, od kod so sodniki »potegnili« temeljno enakost ali istost zakonskih in istospolnih parov.

Naši sodniki zapišejo, da iz Ustave »ne izhaja, da mora iti pri [zakonski zvezi] nujno za raznospolno skupnost«, in da je definicija zakonske zveze zato »pomensko odprta«. Če bi Ustavodajalec imel tak namen, »bi ga lahko izrecno izrazil oziroma bi zakonsko zvezo opredelil kot pravno priznano življenjsko skupnost moškega in ženske, pa tega ni storil,« še piše v slovenski odločitvi. Skratka, naša odločitev temelji na »družbenem in pravnem razvoju« ter nedefiniranosti naše Ustave.

Če so torej ameriški sodniki na eni strani sprevideli, da splav v njihovi ustavi ni omenjen, so se naši sodniki postavili na stališče, da je družbena situacija pri nas pač naklonjena istospolnim parom. Ker vlada »ni uspela« dokazati drugače, so to pač »popravili« v Ustavi, čeprav le-ta z istospolnimi partnerstvi nima nobene zveze.

Tradicija in zgodovina naroda

Nadalje ameriško Vrhovno sodišče pojasnjuje, da tudi če neka pravica ni izrecno omenjena v ustavi, je lahko vseeno upoštevanja vredna, če je »globoko zakoreninjena v zgodovini in tradiciji naroda«. Po mnenju večine sodnikov »pravica« do splava ne spada v to kategorijo.

To je druga zanimiva vzporednica, saj se zdi, da so naši ustavni sodniki odločitev spisali brez posebne misli na tradicijo in zgodovino naše kulture in naroda. V Ustavo so zato spustili modne muhe zadnjih desetletij. V tem smislu lahko v prihodnjih letih pričakujemo še kakšno podobno sodbo, saj se družba venomer spreminja. Očitno bomo, ne glede na znanost, dejstva in stoletno zgodovino naroda, pač uzakonjali, kar si bo določena skupina zaželela.

Ob tem je na mestu poudarek, da je nujno, da v naši državi preprečimo nedopustno diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb, ki je trajala stoletja. Vendar pa je nekaj povsem drugega v Ustavo zapisati pretvarjanje, da so vsi pari isti in da to nima nobenih posledic za vzgojo otrok.

Na mestu je poudarek, da je nujno, da v naši državi preprečimo nedopustno diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb, ki je trajala stoletja. Vendar pa je nekaj povsem drugega v Ustavo zapisati pretvarjanje, da so vsi pari isti in da to nima nobenih posledic za vzgojo otrok.

Stanje demokracije

Ameriški vrhovni sodniki nadalje svojo odločitev utemeljujejo s sklicevanjem na demokracijo. To je sicer zelo dvomljiva misel: o življenju in smrti ne bi smeli nikoli odločati ne večina, ne manjšina. Vseeno pa je zanimiva misel sodnikov, da zaradi sodbe Roe vs. Wade nasprotni glasovi o splavu niso bili več slišani, saj izvoljenim predstavnikom ljudstva na državni in lokalni ravni ni bilo več dovoljeno razpravljati in urejati »pravice« do splava.

»Naša odločitev,« pišejo ameriški sodniki, »omogoča ženskam na obeh straneh vprašanja splava, da poskušajo vplivati na zakonodajni postopek z vplivanjem na javno mnenje, lobiranjem pri zakonodajalcih, glasovanjem in kandidiranjem za položaje.«

To je zopet zanimiva vzporednica, ki jo naši sodniki seveda mimogrede ovržejo, češ, da o ustavnih pravicah ne more glasovati niti demokratična večina. To je seveda res, težava pa je, da so sodniki Ustavo pač razložili po svoje in se nato lahko mirno sklicujejo nanjo – saj so jo sami razložili tako, da večina ne sme imeti več besede. Ameriški primer pa nas uči, da se lahko sodniki tudi pet desetletij napačno sklicujejo nedotakljivost nekaterih »pravic«.

Zelo upravičena je zato skrb škofa Andreja Sajeta, ki upa, »da omenjeni odločitvi ne bosta odprli vrat omejitvam svobode izražanja ter verske svobode državljanov in verskih skupnosti še posebej takrat, ko bodo javno izražali naravno razumevanje zakonske zveze in pravico otrok do posvojitve v družino očeta in matere.«

Res, pandorina skrinjica se je šele odprla, in svoboda izražanja se lahko znajde pod velikim pritiskom, kot to za svojo državo za zadnjih petdeset let ugotavljajo vrhovni sodniki ZDA. Tovrstne odločbe, posebej slovenska, ki je očitno povozila mnenje demokratične večine, so odlično orodje v rokah tiste manjšine, ki bi rada, da vsi razmišljajo tako kot oni, če ne, pa jih učinkovito utišajo.

Še druge vzporednice bi lahko našli. Ko ameriški sodniki pravijo, da imajo zvezne države vso pravico, da uzakonijo kar hočejo, zvenijo zelo podobno odklonilnemu mnenju sodnika Svetliča, ki pravi, da država glede istospolnih partnerstev lahko uzakoni, kar hoče, ampak da Ustava nima kaj reči pri tem.

Ameriški vrhovni sodniki tudi ugotavljajo, da je bila sodba Roe v. Wade
slabo argumentirana in da je bila od samega začetka napačna: »Njena utemeljitev je bila izjemno šibka, odločitev pa je imela škodljive posledice.«

To zopet zveni zelo podobno odklonilnemu mnenju sodnika Jakliča, ki razlaga, da nedavna odločitev slovenskega Ustavnega sodišče ne daje »logično-konsistentnega odgovora« na bistvena vprašanja, ki se jim izogne z »argumentativno praznino«.

Ustavni sodniki se lahko motijo

Mislim, da smo se tudi Slovenci znašli na začetku neke poti, ki bo, kakor kaže ameriški primer, očitno trajala desetletja. Vendar pa nas izkušnje iz bistveno starejših demokracij učijo, da ustavni sodniki niso bogovi; njihove sodbe niso »razodetje«, ker se lahko motijo (in lahko se motijo celo namenoma); zato pa so njihove napake človeške in popravljive.

26 komentarjev

  1. Najbolj me moti ločnica med napredno in nazadnjaško. Če pogledamo samo zgodovino zdravstva naletimo na prakse, ki se jim danes samo čudimo, čeprav so v svojem času veljale za sila napredne. Npr. puščanje krvi. Zdravnik je videl, da je človek ves rdeč v obraz in logično sklepal, da ima zagotovo preveč krvi in tako počasi svojega pacienta spravil na oni svet. Kdo ve koliko žrtev je bilo potrebno, da je medicina spoznala, da to ni napredno in koliko travmatiziranih otrok bo potrebno, da se bo ugotovilo, da uničevanje klasičnih družin ni napredno.

  2. O poroki istospolnih parov in o spalvu se je težko izrekati, saj gre za odločitve odraslih ljudi in tem je težko ukazovati, razen tega pa jih ščitijo pravice.
    Popolnoma druga pa je stavr pri posovajanju otrok v istospolne zakone.
    Tukaj imamo opravka z neodsraslo osebo in zakon sklenjen md dvama odraslima osebama.
    Popolnma jasno je, da ima otrok posebne pravice in če so te ogrožene zlasti takrat, ko je ogrožen njegov razvoj, njegovo zdravje, mora vstopiti družva, ki otroka zavaruje.
    Po znanju in tudi praksi je jasno, da se otrok najugodneje razvija v zdravi družini. Otrok za svoj mentalni razvoj potrebuje očeta in mater. Starši se morajo tega zavedati, zato spočetje otroka ni samo užitek, je tudio dgovornost. Kljub temu pa življenje ni idelano in iztiri in mnogo otrok je ob očeta ali ob mater. mnogokrat tudi brez obeh. V takšnem primeru mora vstopiti družba, država, s svojimi službami, ki mora takšnim otrokom zagotoviti nadomestne starše.Venda pred vsem očeta in mater, torej očima in mačeho.
    Dve mami, ali dva očeta pa predstavljata veliko tveganje za razvoj otroka. Zato bi moralo biti posvajenje otrok v istospopne družine prepovedano. To zagovarja stroka in stroko je potrebno upoštevati. Nihče ne more biti nad stroko, posebno takrat, ko ta svari pred kvarnimi posledicami, ki jih utegne povzročiti odraščanje otroka v istospolni družini.
    Podobne primere poznamo, ko se zaljubita dva bližnja sorodnika. V takšnih primerij je zakon jasen, s poroko in z rojevanje otrk ne bo nič.
    Človekove pravice pač ne smejo segati na področje, kjer lahko pravice ogrožajo razvoj otroka.

    • Kakšna stroka le? Bi rad slišal kaj imajo povedati? O kakšnih kvarnih posledicah sploh govorite človek Božji? Razložite eksplicitno prosim, torej situacije v istospolnih družinah, ki kvarno vplivajo na otroke? Gotovo imate tudi plastičen primer. Torej z besedo na dan. In še posebej razložite, kaj je tisto kvarno pri teh otrocih? V čem se to kaže?

  3. žalostno kam pljuje slovenija ! imamo največ izseljenih državljanov po osamosvojitvi, ker tukaj niso videli prihodnosti, namesto da bi politika gradila boljšo kakovost življenja se gradi za tujce, od leta 2008 do leta 2021 se je delež tujih državljanov povečal iz 3.5 % na 8 % v letu 2021, tudi v času vaše janševe vlade , leta 2019 je delež tujih državljanov znašal 7.1 %. od leta 2012 je sloveniaj izgubila 36.302 svojih slovenskih državljanov plus 25.000 dnevnih migrantskih delavcev , smo popolno nasprotje uspešni češki, kjer nimajo težav z begom možganov , stopnja rodnosti na češkem je znašala 1.71 , v sloveniji pa 1.59 po podatkih 2020 leta. na češkem se je delež tujih državljanov povečal iz 3.9 % v letu 2008 na 5.8 % v letu 2021, večinoma gre to za ukrajince, slovake, ruse, balkana skorajda ni ! muslimanov na češkem je registriranih 20.000, to je 0.2 % populacije, v sloveniji 3.7 % , na hrvaškem 1.5 %

  4. Kaj pa vem, kaj je napredno in napredno kam? To je odlično vprašanje. Plastika je bila “napredna” surovina. Danes se jo otepamo. In salonitke: napredno, poceni, moderno za naše strehe. Danes obče priznani strup. In svinčene plombe. Ali slavni DDT. Izumitelj le tega strupa je celo dobil nobelovo za kemijo. Danes je rakotvoren in še nesmrten povrhu vsega. Kolikor smo ga razsuli po naših poljih, toliko ga je še danes na planetu. Celo na antarktiki ga najdeš. Kako je torej to z napredkom? Napredujemo kam? Slovenci vsekakor k izumrtju. Manjka nas vsaj miljon.

  5. Govoriti o tem, da je potrebno sprejeti istospolno usmerjene, hkrati pa jih držati v nekem moralnem vakuumu, kjer ni prostora za enake pravice kot jih imajo heteroseksualni pari je navadna farsa. Če jih sprejmemo za sebi enake v družbi, potem ni prostora za omejevanje pri posvojitvi otrok. Nvm qli se vam zdi, da je kaj narobe z Finsko premierko? Mislim da ne. Odrasla pa je v družini dveh mam. Otrok, ki od obeh staršev, ne glede na spol čuti ljubezen, se bo razvijal popolnoma normalno. Predsodkov je tako ali tako vse manj, tako da osebno mislim, da imajo ustavni sodniki prav. Kot sem že komentiral pri tem demografskega sklada, ta svet ne rabi več otrok. Potrebuje več enakovrednega ravnanja z vsemi otroci. Če bo družba lahko verjela, da z družinami istospolnih staršev ni nič narobe, potem se ti otroci, nikoli ne bodo počutili drugačne. In to tudi niso. Samo otroci so.

    • To je tvoje mišljenje, ki odstopa od večine.
      Ko družbo razgradiš, je nevarno in pelje le v sesplošni kakos.
      V kakosu pa je tudi narobe prav, ker so odstavljena vsa pravila, ki so 1000 let veljala.

      Kakšno pa je življenje brez pravih pravil ?
      V takem primeru, kjer ni pravil, je čisto možno, da ljudje poteptajo sami sebe in še druge okrog njih.

      • Dajte se prestaviti v 21 stoletje. Fašisti so odšli, partije ni več, imamo homoseksualnost kot normalen del družbe. Vsa ta histerija glede tradicionalne družine, kljub temu da prihaja iz neke tradicije, ta vlak je odpeljal. Konec je, razumete? Nobenega smisla ni več temu nasprotovati. Tako je, to je moje mnenje, nikoli v življenju nisem iskal večine, ker ne potrebujem nobenega zaledja. Sam stojim in sam preudarjam. Sodniki so ravnali prav. Nobenih indicev nimamo, da bi otroci v takih družinah trpeli. Edina točka preloma sloni na nas, ne na njih. Mi moramo to sprejeti in potem se ti otroci ne bodo počutili nič drugačne. Vse ostalo pa je nepomembno.

    • uros.samec sprašujete po strokovnih argumentih, ki pričajo da je za otroka bolje, da odrašča z očetom in mamo, kot dvema istospolnima osebama. A veste, zakaj ne poznate teh argumentov??? Zato, ker so vam prikriti in zamolčani, ker jih ne smete vedeti. Tako nam perejo možgane mediji, v kaj več pa se sami ne poglabljamo. Woke progresivisti skupaj z mediji ne iščejo resnice, ampak indoktrinirajo, upoštevajo samo ” tiste prave” znanstvenike, s katerimi se strinjajo.

  6. Vnaprej določiti, da otrok ne bo imel očeta in mame, je krivično do otroka! To se prepogosto zgodi že brez tega. Ne domišljajte si, da so istospolni pari idealni – niso! Včasih človek dobi vtis, da rešimo samo še probleme istospolnih in svet bo idealen. Stroka pravi, da za normalen razvoj otrok rabi lik očeta in matere , v istospolni družini tega ni mogoče zanesljivo zagotoviti in če tega ni mogoče zanesljivo zagotoviti, otroka nimamo pravice izpostavljati tveganju. Lahko da je imela finska premierka srečo in je dobila lik očeta kje drugje, morda v razširjeni družini. Koliko pa v resnici poznamo zasebno življenje finske premierke? Jaz je ne mislim kovati v nebo.

    • Nikjer nisem napisal, da so istospolni partnerji idealni. So pa normalni. To je bistvo vsega. To so povsem normalni ljudje in jih družba kot takšne tudi sprejema. Kar pa se tiče otrok veste, pa če sploh kaj, bodo ti otroci že od malih nog znali razumeti, sprejeti in spoštovati drugačnost, alternativnost, netradicionalnost. In to je samo plus. Otrok, ki je ljubljen je srečen otrok. Družina pa je osnovna človeška celica, kogarkoli z komerkoli. In nihče nima pravice klasificirati to celico v neke bolj ali manj tradicionalne norme, ki naj bi ali pa sploh ne zadostovale merilom sprejemljivega v družbi. Ergo, istospolni usmerjeni imajo vso pravico posvojiti otroke, za njih skrbeti in jih imeti radi. Vse ostalo je traparija.

  7. Če si istospolni ti je bila pač s skladu z naravo odzveta možnost imeti otroka in razploda. Ostalo vse je neko moraliziranje, ki ne vodi nikamor razen v propad. Družina so moški, ženska in otrok in nič drugega. Ko ta degenerirana družba propade, mislite da bo naslednja tolerirala lgbt in podobno? “Malo sutra”.

    • Če sem istospolni? So potem ustavni sodniki istospolni ker so odločili drugače kot mislite vi, da bi morali? To je vaš argument? Moraliziranje je kvečjemu na strani nazadnjakov skrajne desnice. Nikjer drugje. Imam otroke, hvala za skrb. Užival bom, ko bom opazoval kako Slovenska desnica še naprej tone in tone. Še malo pa boste le nek obskurni pojav.

      • Prišel bo kmalu čas, ko bomo KONSERVATIVNI še najnaprednejši.
        Mi ohranjamo vse to, kar je stoletja veljalo za DOBRO.

        Nekateri “modernisti”, pa bi hoteli vse ljudi prisiliti, da bi luno – poimenovali – sonce.

        Stvarnik je naredil luno, sonce oblake, živali in ljudi.
        Ljudje pa smo stari in mladi ter otroci. Ljudi sestavlja ženski in moški spol, le ta dva imata možnost razploda.

        Imamo pa vsi pravice spoštovati NARAVNE ZAKONE in ne spreminjati narave, ker se nam to v bodočnosti še kako MAŠČUJE.

        US je zmotno ZANEMARILO pravice OTROKA in pika.

      • Ne da so sodniki istospolni, praviloma pa lgbt druščina ne more producirati otrok, posledično jih ne smejo posvajati, niti vzgajati. Taka je pač pot narave, ne moja ideja. Sicer pa ne boš užival v ničemer, slovenski narod je večinsko proti lgbt praksam in tako je tudi pravilno in zdravo. Da ne boš razočaran ko bo tvoj milni mehurček počil, ko se boš soočil z realnostjo.

  8. @Federmus, čudno da zdržite ob zmazkih, ki se objavljajo tule, če vam moj pravopis dviga obrvi. Sicer pa, lepo potrjujete tezo, da je odgovor skrajnih desničarjev na alternativo, vedno pritlehnost. Če kdo zagovarja pravice istospolno usmerjenih, je pač istospolno usmerjen. Ampak brez skrbi, ne bom odnehal, javil sem pod vsak članek ki obravnava desna nazadnjaštva, da bo iz vas in podobnim vam prišla na plano ta latentna agresija. To bo najbolj pristen obraz Slovenske desnice.

Komentiraj