Zmaga, pirova zmaga in poraz

POSLUŠAJ ČLANEK
Sam pri sebi sem bil prepričan, da je točka preloma napočila v nedeljo 3. junija. A sem se uštel. Saj ne, da 8. demokratične volitve v Republiki Sloveniji niso prinesle sprememb. Marsikaj novega bo. Ne bo pa tektonskih sprememb. Zmagovalca sta bila namreč dva, ki bosta drug drugemu velika ovira pri uživanju sadov zmage. Kdo sta zmagovalca? Janez Janša in globoka država.

Boj dveh zmagovalcev


Janševi demokrati imajo srečo le, da je zmaga globoke države Pirova zmaga. Levičarske elite bodo zato zdaj skušale na vsak način tudi zmago SDS spremeniti v Pirovo. Kar bo izjemno težko. Leivčarska politična elita je namreč po sposobnostih neznansko daleč tiste, ki je harala po državi od 1990 do 2004. Negativna selekcija in umanjkanje vsake državotvornosti je levico idejno povsem izpraznila in jo zbanalizirala na edini cilj – širiti sovraštvo do Janše. Kako katastrofalno je to vplivalo na moč levice, se vidi v letu 2012, ko navkljub večini v parlamentu ni uspela sestaviti vlade.

Danes so v parlamentu levičarske stranke še bolj razdrobljene, s kopico novih poslancev sredinske ali ali pa zmerno leve usmeritve in močno skupino skrajne Levice, ki simpatizira z diktaturo in odklanja demokracijo. Razštelana levica sicer napoveduje skupno vlado, kar se zdi misija nemogoče. Težko je verjeti, da bo zdaj več mesecev kot en mož zdržala ekipa, ki jo sestavljajo: prepričani socialdemokrati, neideološki posamezniki v LMŠ in SMC, tradicionalni levičarji, oportunisti in brezkompromisni komunistični radikalci. Zdi se, da jim ne bi uspelo Slovenijo spraviti niti na predčasne volitve, kaj šele ustvariti koalicijo.
Negativna selekcija in umanjkanje vsake državotvornosti je levico idejno povsem izpraznila in jo zbanalizirala na edini cilj – širiti sovraštvo do Janše.

Vroče bo


Edina možnost bi bila, če bi vsa levica brez Levice na svojo stran pridobila Novo Slovenijo in jo odlično plačala. V tak eksperiment pa NSi, kljub nekaterim levičarjenjem v preteklosti, po mojem ne bo šla. Naslednji meseci bodo zelo vroči. Posebej, če se bodo pred parlamentom pojavili kaki »vstajniki«. Salonski levičarji, ki se v brezdelni ležernosti na ulicah igrajo, da so izkoriščani proletarci.  Prekaljeni Janša, ki je po Antonu Korošcu po mojem mnenju najinteligentnejši slovenski politik, si zmage gotovo ne bo pustil izpuliti iz rok.

Uničenje novincev


Žal v novem parlamentu ne bo novincev, ki so poskusili spremeniti ustaljene manire političnih elit. Uničujoče in mestoma gotovo ponarejene javnomnenjske raziskave so namreč volivce prepričale, da nove stranke niso izvoljive. Mediji pa so novince povsem ignorirali – vedoč, da se je apatičnost volivcev izjemno povečala, so tako onemogočili strankam, da bi ljudje zanje sploh slišali.

Osebno sem to opazil zadnje dni, ko so me ustavljali znanci, pa tudi povsem neznani ljudje, hvalili moje nastope v oddaji VVFaktor, če sem jih vprašal, ali vedo, da kandidiram, pa so samo debelo pogledali. V celotni kampanji me noben medij ni vprašal za nobeno stališče ali izjavo. Čeprav sem predlagal velike reforme (volilno, šolsko, manjšinsko), ki so po vseh novinarskih standardih bile zanimive, to ni zanimalo nobenega, ne nacionalnega ne lokalnega medija. Nobenega.

Na enak način, s pumpanjem v medijih in anketah, pa je globoka država v parlament vrnila Desus in Ne-vem-več-kako-je-točno-ime-stranki-Alenke-Bratušek.
Uničujoče in mestoma gotovo ponarejene javnomnenjske raziskave so volivce prepričale, da nove stranke niso izvoljive.

Poraz


Nisem tip človeka, ki bi dan pred volitvami vehementno napovedal 10 odstotkov, zvečer po zaprtju volišč pa razglasil za uspeh in zmago vsak rezultat, pa čeprav bi niti praga parlamenta ne dosegel.

Poraz Liste novinarja Bojana Požarja je bil velik. Nismo izgubili za las. Izgubili smo na celi črti. Za marsikaj smo si sami krivi. A zdi se, da bi tudi v primeru, če bi ne naredili nobene napake, ne vstopili v parlament.

Osebno


Seveda sem bil potrt in žalosten. Tudi jezen zaradi nepoštene igre. Nenazadnje je v projekt vsa moja družina vložila ogromno časa in denarja.

Po drugi strani pa sem zadovoljen. Opravil sem delo, za katerega sem verjel, da bo v državo prinesel spremembe. Če je rezultat izostal, so to pač hoteli volivci, na katere se ne morem jeziti. Žal mi je edinole zaradi otrok, saj politiki niso slišali in ne razpravljali o zahtevi, da obseg šolske snovi prepolovimo. Parlamentarne stranke namreč velike šolske reforme ne bodo začele, predvsem pa se tega ne bodo lotile hitro.

Mogoče je bila to moja zadnja beseda v politiki. Če je to cena odkrite in iskrene besede, ki vodstom političnih strank ni po godu, jo z veseljem plačam. Poklic politika kimavčka me niti najmanj ne zanima.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30