#Zlovenija: Je javno sramotenje pravno dopustno ali gre za zlorabo?

Rok Trdan
1

Zadnji teden oktobra so oglasne stebre in nekatera ostala javna mesta preplavili plakati z nestrpnimi izjavami na račun migrantov in fotografijami avtorjev, podanih na družabnem omrežju Facebook.

Spletna stran Zlovenija je izjave vsak dan zbirala in jih objavljala, 27. oktobra pa so jih skupaj s pripadajočimi fotografijami avtorjev tudi natisnili in izobesili na javnih mestih po Ljubljani.

Preverjali smo, ali so tovrstna dejanja pravno dopustna ali gre morda za zlorabo pravice do zasebnosti.

Na fotografijah so bili običajni ljudje, ki jih na  FB zasledimo na idiličnih družinskih praznovanjih in izletih, z majhnimi otroci, psički, rožicami … Po besedah avtorjev Zlovenije, je imela akcija tri glavne cilje: Ljudi opozoriti, da je tudi splet javni prostor, nastaviti ogledalo in sprožiti debato o problematiki sovražnega govora. Debata na družabnih omrežjih je bila sprožena takoj.

Mitja Iršič je za nestrpne komentarje okrivil kar vlado.

Po mnenju Martina Česnja se pri nas definicija sovražnega govora spreminja z meseca v mesec.

Pobudniki omenjene akcije pa so nato popustili grožnjam s tožbami avtorjev omenjenih zapisov in slike izbrisali, stran je od 29. oktobra neaktivna, napisali so tudi, zakaj ne bi smela niti obstajati.

Govorice o avtorjih #Zlovenije

Kdo pravzaprav stoji za vsem skupaj? Po spletu so zakrožile govorice, da je v ozadju časopisna hiša Delo in njeni novinarji (omenjalo se je novinarko Nino Krajčinović). Delo je v svojih člankih tudi najbolj problematiziralo tematiko in stigmatiziralo “žrtve objav”.

Celotno dogajanje je sprožilo številna vprašanja. Smo Slovenci res tako nestrpni, hkrati pa se ne zavedamo, da je splet tudi javni prostor? Je metoda “sramotilnega stebra” prava pot za debato o sovražnem govoru? Ima največkrat izpostavljena oseba na plakatih po naključju okoli vratu križec?

Svoboda izražanja in pravica do zasebnosti ali pravna dopustnost akcije?

Zbrali smo mnenji varuhinje človekovih pravic in namestnice informacijske pooblaščenke. Pridobili smo tudi pravno mnenje.

Namestnica informacijske pooblaščenke (IP), Alenka Jerše: Nič spornega

»IP je opravil pregled navedenega bloga in glede tam izpostavljenih facebook objav ocenjuje, da gre najverjetneje za objave, ki so jih njihovi avtorji sami naredili vidne širši javnosti, bodisi vsakomur bodisi večjemu številu prijateljev. Takšnih objav na splošno ni mogoče šteti kot zasebnih. Na to uporabnike opozarja že Facebook, ki v svoji uporabniški dokumentaciji navaja, da lahko javne postanejo tudi takšne objave, ki jih niso sami označili za javne, jih je pa naprej delil kdo od njihovih prijateljev. Istočasno Facebook opozarja, da se lahko zgodi, da bodo takšne javne objave izpostavljene tudi drugje, tj. zunaj facebooka.

Iz tega razloga IP ocenjuje, da avtor bloga pri pridobivanju takšnih objav ni posegal v zasebno komunikacijo njihovih avtorjev. IP še opozarja, ne da bi se spuščali v samo vsebino objav, da neselektivna in nekritična objava izjav, še zlasti če so vzete iz konteksta, lahko pomeni poseg v osebnostne pravice nasploh. Za presojo teh posegov pa so pristojni drugi organi

Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer: Pobuda avtorjev ZLOvenije je dosegla svoj namen

Spletna stran ZLOvenija in predvsem odzivi nanjo dokazujejo, da je pobuda njenih avtorjev dosegla namen, ki so si ga zastavili. Sprožili so vsebinsko razpravo o tem, kaj je sovražni govor in kako se nanj odzivati. Predvsem dokazuje, da si posamezniki upajo mnogo več, ko mislijo, da so anonimni in neprepoznavni. Ko pa je njihova identiteta razkrita, jim je v mnogih primerih žal. Seveda pa so tudi taki, ki pri svojih izjavah vztrajajo in napoveduje protiukrepe, predvsem zaradi razkritja njihove identitete.” 

dr. Matej Avbelj: Akcija je pravno dopustna, o migracijski temi pa je kljub temu treba dopustiti široko polje svobode izražanja

V danem primeru trčita svoboda izražanja podpornikov akcije #Zlovenija in pravica do zasebnosti tistih, ki so bili javno izpostavljeni. Migracijska tema je zelo pomembna in je o njej treba dopustiti široko polje svobode izražanja, ki med drugim vključuje tudi pravico opozarjati na nestrpen, morda pa tudi pravno opredeljen sovražni govor.

Tisti, ki so o tej temi javno spregovorili na spletu (če gre za zasebne forume, profile, je odgovor nekoliko drugačen, zasebnost večja), so pristali na poseg v svojo pravico do zasebnosti. Ta je še toliko bolj dopusten, kadar je javno nastopanje namenoma provokativno; zasebnost pa se povsem umakne, če bi šlo za sovražni govor. Seveda, ko se poseže v zasebnost na način, kot je bilo storjeno s strani #Zlovenije, mora biti poskrbljeno, da so natisnjene izjave avtentične in dejansko pripadajo dotičnim osebam. V nasprotnem primeru bi se te osebe lahko sklicevale na pravico do varstva svoje časti in dobrega imena.

Če sklenem, #Zlovenija je po mojem mnenju, kolikor jo bežno poznam iz medijev, pravno dopustna, medtem ko bodo stališča o primernosti take akcije vselej različna. In tako je v demokratični družbi edino prav.

Napovedane so bile tudi kazenske ovadbe zoper avtorje omenjene akcije, ali so bile dejansko vložene, pa nimamo informacij.

1 komentar

  1. Ponavlja se leto 1941. Takrat sem kot zelo otrok s starši bežala iz Maribora,ko so ga zasedli Nemci. Tako smo se bali Nemcev,da se nismo upali o tem niti spregovoriti. Izgubili smo vse,nihče nas ni pričakal in nam nudi zavetišče.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime