Vir osnovne foto: www.katoliska-cerkev.si

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pred praznikom vseh svetih podala izjavo z naslovom: Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast. Osrednje sporočilo je spoštovanje življenja in boj proti kulturi smrti, ki jo opažajo na več področjih.

Komisija Pravičnost in mir je v izjavi podala jasno oceno aktualne politične situacije in izrazila kritiko določenih drž dela opozicije, podpihovanju petkovih protestov, spornem početju javne RTV Slovenija, ščuvanja k nasilju in počasnega reševanja vprašanja pokopa žrtev medvojnih in povojnih pobojev.

 Nad ostro kritiko so presenečene in se proti njej že pritožujejo nekatere opozicijske stranke, ki so se očitno našle v nadškofovih besedah, pišemo v komentarju uredništva. 

Izjava predsednika Komisije za pravičnost in mir je razdeljena na štiri dele. V prvem se Stres zahvaljuje in izraža podporo vsem, ki v teh dneh z nečloveškimi napori trudijo za reševanje življenj. Posebej so omenjeni zdravstveni delavci, gasilci, civilna zaščita, policisti, uradniki in vlada. Ob tem kritiko nameni “delu opozicije”, ki več truda kot v reševanje življenj namenja boju za oblast. Opozicijske politike komisija poziva, da zavzamejo držo enotnosti in solidarnosti pri reševanju človeških življenj.

Petkovi protestniki, RTV, leva opozicija in nasprotniki pokopa žrtev kot del kulture smrti

Drugi del je namenjen petkovim protestnikom, do katerih bi morali zavzeti manj popustljiv ali celo podpihovalski odnos. Njihovo vedenje vidijo kot posmeh vsem trpečim; bolnikom, svojcem umrlih, zdravstvenemu osebju in drugim.

Pri Komisiji za pravičnost in mir ocenjujejo tudi, da bi protesti sami hitro potihnili, če jih ne bi podpihovala javna RTV Slovenija, ki je s svojo ideološko pristranskostjo in izključevanjem povsem ignorirala Pohod za življenje, hkrati pa skuša peščico protestnikov prodati kot splošno javno mnenje. Ocenjujejo, da gre za moralno nesprejemljiv in manipulativni odnos do človeškega življenja s strani javne RTV.

V tretjem delu izražajo zaskrbljenost nad ščuvanju k nasilju ali celo poboju političnih nasprotnikov. Kot opozarjajo se svobode izražanja ne bi smelo zlorabljati za pozivanje k smrti in ubojem. Pri uboju v slovenskem jeziku gre samo za človeka, s čimer opozorijo na simbolno rabo besed. Pričakujejo tudi kazensko pravno znamenje, da je v naši družbi takšno vedenje nesprejemljivo.

Na kulturo smrti oz. omalovaževanje človeškega življenja pa opozarja tudi odnos do pokopa žrtev, v slovenskem primeru še vedno ne rešenega pokopa žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Ob tem si želijo hitrejšega odkrivanja in urejanja grobov omenjenih žrtev. Razlog, da se to ne odvija hitreje pa vidijo v odkritem preziru do žrtev na “napačni strani”.

Kot primer navajajo primer postreljenih Romov s strani partizanov v 2. svetovni vojne, za katere mestna oblast v Ljubljani ne dovoli pokopa na osrednjem mestnem pokopališču. Hkrati pa je ista politična in ideološka nomenklatura polna besed o varstvu človekovih pravic in boju za malega človeka, poudarjajo v KPM.

Spomin na svojce počastimo z odločnim bojem proti kulturi smrti

V času, ko se še posebej spominjamo svojih rajnih, pa se hkrati ne bomo mogli udeležiti javnih molitev zanje, saj nam to preprečuje virus, nas škofje vzpodbujajo, da se jih spomnimo v molitvi. Hkrati pa spomin nanje počastimo tudi z odločnim bojem proti kulturi smrti, z zavzemanjem za medsebojno spoštovanje in sodelovanje, za dosledno pravno državo in spoštovanje človeškega življenja tudi pred rojstvom in ob izteku življenja ter nenazadnje z enotnostjo, solidarnostjo, samodisciplino in medsebojno podporo v boju proti epidemiji.

Zgražanje v LMŠ in Ženskem forumu SD

Kritični so v nekaterih strankah opozicije. V LMŠ so zgroženi nad kritiko in namigi o slabih namenih opozicije, Cerkev pa pozivajo, naj se ukvarja s svojim osnovnim poslanstvom. Očitajo ji tudi nerazumevanje demokratičnih procesov.

V Ženskem forumu SD poslanico SŠK ob Dnevu vseh svetih vidijo kot politikantski spis, v luči sprememb na Poljskem pa jih najbolj skrbi sprememba zakonodaje, ki bi bolj zaščitila življenje nerojenih.

Zore: preprečujmo okužbo, obiščimo le domače pokopališče, svojce pokličimo in jim sporočimo, da smo jih veseli

Na današnji vladni tiskovni konferenci je sodeloval tudi ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Vernike je povabil, naj v prihajajočih praznikih ostanemo doma in ne obiskujemo sorodnikov, grobove pa obiščejo le v domači župniji. Zaveda se, da je to žrtev, ki jo moramo narediti, da preprečimo širjenje epidemije. Tudi sam letos ne bo obiskal groba svojih staršev.

Duhovniki bodo grobove kljub vsemu blagoslovili, blagoslov pa bo spremljalo zvonenje cerkvenih zvonov, kar bo vernikom doma omogočalo lažje spremljanje svetih opravil. Namesto cvetja in sveč predlaga, da dar namenimo za svete maše za rajne, vzdrževanje župnij, Karitas in druge dobrodelne ustanove. Sorodnike, bolne in osamljene pa pokličimo in jim sporočimo, kako smo jih veseli.

Ne samo Stresova, eno od levih strank je zmotila tudi Zoretova izjava.

Škofje so pokukali iz geta tišine
Po dolgem, dolgem času se je Slovenska škofovska konferenca, oziroma v njenem imenu predsednik Komisije Pravičnost in Mir, nadškof msgr. dr. Anton Stres, oglasila v širše družbeno relevantni temi, ki presega zgolj področje vere in pastorale. Glede na to, kar smo bili od škofov vajeni nekoč, gre še vedno za razmeroma sramežljiv korak Katoliške cerkve nazaj na polje, kjer je bila nekoč vseprisotna in samoumevna.

A vajeni molčeče Cerkve, po finančnih ter moralnih škandalih skoraj desetletje potisnjene v geto tišine, so v nekaterih političnih strankah doživeli pravi šok. Čeprav je Stres naslovil “del opozicije,” so se v njegovih besedah našli tudi v stranki zvestega bralca nedeljskega berila, Listi Marjana Šarca.

Zakaj so se v Stresovih  besedah prepoznali, je vprašanje za drugo temo; morda jih je poglodala slaba vest. A njihova impulzivna in zato pretirana reakcija priča tudi o presenečenju, da se Cerkev vrača tja, od koder so verjeli, da so jo uspešno in za zmeraj izgnali.

Seveda pa je reakcija LMŠ in ostalih, ki so se že ali se še bodo odzvali, tudi politično preračunljiva. Leve stranke v Sloveniji še vedno igrajo na močan antikatoliški sentiment pri svojih volivcih in na njem pogosto skušajo pridobivati politične točke. Slednjega se najpogosteje poslužuje sicer Alenka Bratušek – spomnimo se njenega “pisma papežu Frančišku” s pozicije predsednice vlade zaradi oglašanja škofa Štumpfa v zvezi z migracijami, ki ga bodisi ni nikoli poslala, bodisi ni v Vatikan nikoli prispelo. Je pa Bratuškove na volitvah nekaj dni kasneje potisnilo čez parlamentarni prag. Zaradi tovrstnih političnih benefitov je pričakovati, da leve stranke ob oglašanjih škofov tudi v prihodnje ne bodo molčale, kaj šele njihovo proaktivno družbeno vlogo pozdravile.

A vodstvo Cerkve to ne bi smelo odvrniti od družbeno proaktivne drže, ki so jo številni verniki v teh letih pogrešali, a tudi razumeli, zakaj do nje ni moglo priti. Sicer morajo škofje še marsikaj počistiti pred lastnim pragom, sploh kar se aktivnega ukrepanja glede spolnih zlorab v duhovniških vrstah tiče, pa tudi glede transparentnosti pri finančnem poslovanju.

A nič ni narobe, da se, premišljeno in z občutkom, ob pomembnih družbenih vprašanjih spet začnejo oglašati. S poudarkom na “premišljeno in z občutkom”, ter ne kot okorni gromeči buldožerji za vsako pasjo figo, kot se je kdaj v preteklosti tudi že dogajalo.

35 KOMENTARJI

  1. Končno. Ampak pot je še dolga. Če želimo katoliki v tej državi sekularnih ateistov in pravoslavnih ateistov preživeti, bo potreben težak kulturni boj, ki se bo moral preseliti na ulice. Shod za življenje je dober začetek, vendar pa bo potrebna proaktivnost, take akcije so namreč predvsem reakcija/obramba.

    Obešanje križev na stavbe protikatoliških političnih in izobraževalnih organizacij je npr. bolj ustrezen korak. Natančno pokaže, da zahtevamo razpela v državnih institucijah, in to na agresiven način.

    Nekateri katoliki se bojijo naglas izraziti svoje mnenje, ker je vsaka mikroagresija za levičarski tisk že izgovor za “noro, vračamo se v srednji vek” naracijo. Toda zavedati se je treba, da ko bodo oni zmagali, bomo vsi katolibani, ne glede nato, katere točke katehizma sprejemam, katerih pa po Frančiškovem zgledu ne.

      • Daj Igor, ne sklicuj se na ločenost od države. Priznaj, da tega niti dobro ne razumeš. Verjetno dokumenta sploh še nisi prebral.
        Drugače pa so uvedli odmero za dohodnino tudi za duhovnike že leta 2006. In ne boš verjel – pod Janševo vlado.
        Torej kaj boš pa zadaj? Ker po tej tvoji definiciji pa očitno ljudje-tudi duhovniki- povejo svoje mnenje. Ali pa boš spet našel razlog, zakaj po tvoje nekateri imajo pravico do javnega mnenja, drugi pa ne. Preberi si fašistični manifest. Začne se ravno tako, kot ti tukaj drugim odrekaš pravice.

      • Igor, se povsem strinjam z vami – cerkev je ločena od države, zato se politične stranke, ki predstavljajo državno ustanovo (parlament) nimajo kaj oglašati na izjave nadškofa. Ni tako? Veseli me, da se končno v nečem strinjava.

  2. Igor, v smislu podajanja mnenja se imajo še kako pravico oglašati, saj so državljani Slovenije in imajo enako vrednost, kot ti in skupaj s tabo tvorijo državo. To, da je cerkev ločena od države, samo pomeni, da kot organizacija nima neposrednega vpliva na politiko v smislu državni zakoni = cerkveni zakoni ipd. Če se boste to potrudili razumet, boste mogoče lažje razumeli tudi članek.

  3. Totalitarni refleks! Vera je privatna zadeva! Ampak nam je ” kler” delil zakramente! Podeljeval jih je tudi prenekateremu revolucionarju in funkcionarju, na skrivaj in ob zadnji uri. Nune so negovale mnoge eminentne starostnike, ki so bili vse življenje proti Cerkvi. V demokratični državi živimo in vernik je obenem tudi državljan. Kaj ti ni jasno!!??

  4. Jernej
    Ta izjava je politična in kler se na to temo nima kaj oglašati! Lahko se pa oglaša v verskih zadevah, to pa vsekakor! Če pozabimo tisto, da na volilno nedeljo pri maši ob 10h ne pozabijo spomniti vernikov, katero številko naj obkrožijo!

  5. lepo, da so se škofje sploh oglasili. Stres mi je bil od vedno bolj pri srcu kot sivi, brezoblični Zore, ker dejansko ima svoje mnenje. hvala škofje, ker se včasih potrudite biti pastirji.

    • Še to moram dodati,da je tovarišu Janezu Janši malo mar za zdravje ljudi,zanj je važno,da je on, na oblasti.To sem napisal tistim,ki ne vedo,kdo je,tovariš Janez Janša.

    • Sv.nadangeli in angeli , pri vaši skrbni ljubezni do našega naroda vas prosimo, rešite našo slovensko domovino pogubnih in zlih duhov, da bomo vsi prebivalci Slovenije znali živeti kot Božji otroci in bratje med seboj. Amen

      • Če,bi bil veren,bi rekel,da nas nekdo mora odrešiti JANŠEVISTIČNE NADLOGE,toda to nadlogo bo,SLOVENSKI NAROD,,moral,UNIČITI,SAM!!!

  6. Dolžnost cerkve je, da se oglasi, ko gre za človekove pravice.

    Temeljna človekova pravica po 3. členu Mednarodne deklaracije o človekovih pravicah je pravica do življenja, ki vključuje tudi pravico do zdravja.

  7. Samooklicani interpreti veljavnega ustavnega reda ter naduti domnevni varuhi javnega reda in miru spet skušajo odvzeti legitimnim predstavnikom RKC (kot pomembnega dela slovenske demokratične civilne družbe) ustavno pravico do javno izraženega mnenja o aktualnih družbenih zadevah in pojavih.
    Kristjane želijo histerični sovražniki katoliške vere in RKC kot legitimne civilnodružbene ustanove ponovno kot državljane in davkoplačevalce drugega reda – nedopustno diskriminatorno – nagnati nazaj pod prižnice in na klečalnike ter jim protiustavno in v nasprotju z univerzalnimi temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami – načeloma in v praksi – odvzeti pravico do dejavnega, ustvarjalnega in polnopravnega državljanskega sodelovanja v aktualnih demokratičnih in politično pluralnih razvojnih procesih.
    Ob tem ponovnem nezaslišanem protiustavnem političnem in medijskem napadu nekaterih ideološko-versko nestrpnih opozicijskih strank in nekaterih militantnih proti-krščanskih zadrtežev bi državljani RS pričakovali nujen glas streznitve vsaj s strani poklicane profesionalne institucije Varuha temeljnih človekovih pravic in svoboščin, a tudi s strani poklicanih varuhov veljavnega ustavnega reda, se pravi s strani najuglednejših ustavnih pravnikov in (aktualnih in/ali bivših) ustavnih sodnikov ter uglednejših in ideološko-politično nepristranskih mednarodnih nevladnih organizacij za zaščito temeljnih človekovih pravic in svoboščin v RS, vključno s temeljno pravico vsakega naravno spočetega bitja – do enkratnega in neponovljivega življenja .

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime