Živimo v enem izmed najbolj mirnih obdobij človeške zgodovine. Ne verjamete? Poglejte številke.

Uredništvo
1

Grožnja jedrske vojne s Severno Korejo, konflikt v Ukrajini, divjanje ekstremističnih militantnih skupin na Bližnjem vzhodu in Afriki, trume beguncev, ki bežijo na Zahod – zdi se, kot da se nahajamo v enem izmed najbolj prelomnih, predvsem pa krvavih trenutkov zgodovine.

Pa je res tako? Max Roser, ekonomist in raziskovalec na oxfordski univerzi s statistično obdelavo podatkov dokazuje, da pravzaprav živimo v enem izmed najbolj miroljubnih obdobij od leta 1400 dalje.

»Kar prevladuje v novicah so vojne, ki vladajo in ne tiste, ki jih ni,« argumentira Roser svoje delo kot protiutež proti vsemu negativnemu medijskemu poročanju. »Da vidimo, kako se naš svet spreminja, moramo pogledati tisto, kar se več ne dogaja. To je v veliko primerih, kot tudi pri temi nasilja, najpomembnejši razvoj.«

Njegova najbolj aktualna raziskava temelji na smrtnosti, »najbolj zanesljivi statistiki«, pri kateri pa za bolj oddaljena stoletja zmanjka podatkov. »Včasih vemo, da je prišlo do konfliktov, vendar vemo premalo o številu žrtev, da bi jih lahko grafično predstavili.«

Nasilne smrti že od prazgodovine

Preteklost ni bila niti malo miroljubna. Že v prazgodovinskih družbah je bilo po arheoloških študijah sodeč pogosto več kot 10 % smrti rezultat ubojev.

Na vizualizaciji smrti v posameznih obdobjih na spodnji grafiki od leta 1400 dalje, ki je sestavljena na podlagi Kataloga konfliktov Petra Breckeja, ki povzema podatke 3.708 konfliktov, pa je vidno, da sta v zadnjem stoletju največ žrtev – v skladu s svetovnim prebivalstvom v določenem časovnem trenutku – prinesli prva in druga svetovna vojna.

Za njima ni prav veliko zaostajala krvava evropska tridesetletna vojna med leti 1618 in 1648 in pa Napoleonove vojne.

Smrti in konflikti po svetu od leta 1400.
Smrti in konflikti po svetu od leta 1400.

Še posebno v Evropi je bilo v drugi polovici 20. stoletja nenavadno mirno – če bi sešteli vsa leta vojn, v katere so bile vključene različne države, jih je bilo v prvi polovici 16. stoletja kar sedemkrat več; kot desetletja, najmanj prežeta z vojno, ji sledi šele 2. polovica 18. stoletja.

Evropa v konfliktih.
Evropa v konfliktih.

Od druge svetovne vojne manj žrtev na posamezen konflikt

Po letu 1945 pa tudi v svetovnem merilu upada absolutno število vojnih žrtev. V prvih povojni letih je v konfliktih umrlo že po pol milijona žrtev; leta 2007 se je število zmanjšalo na 22.139. V teh šestdesetih letih je do porasta vojnih žrtev prišlo v štirih konfliktih: v korejski, vietnamski, iransko-iraški in afganistanski vojni.

Smrtnost glede na konflikt.
Smrtnost glede na konflikt.

Zaradi porasta svetovne populacije so relativne številke še nižje: medtem, ko je leta 1950 na 100.000 svetovnega prebivalstva umrlo več kot 20 vojnih žrtev, je bilo v 80. letih manj kot šest in med leti 2000 in 2010 ‘zgolj’ dve smrti žrtvi.

Zmankšanje števila smrtnih žrtev pa ne pomeni vzporednega manjšanja števila konfliktov. Slednji so bili v prejšnjem stoletju v porastu predvsem v času hladne vojne in dosegli vrh v času razpada Sovjetske zveze. Leta 1991 je bilo tako denimo vsega skupaj 50 državljanskih in dve meddržavni vojni, medtem ko je leta 2004 32 državljanskih vojn. Tako je opazna tendenca z več manjšimi konflikti z manjšim številom žrtev.

Max Roser v svoji raziskavi tudi ugotavlja, da je današnji rezultat relativno manjšega odstotka nasilja vsaj v Evropi večstoletna težnja – v nasprotju z naraščajočo pismenostjo.

Države, v katerih je bila pismenost prisotna že prej, imajo večjo verjetnost, da so zdaj demokracije, ki so bistveno manj vključene v konflikte kot druge oblike državnih ureditev.

Demokracij pa je vedno več. V začetku 20. stoletja je v demokracijah živelo zgolj 10% svetovnega prebivalstva – danes že več kot 50%.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime