Živimo v času, ko nam še na čaju prodajajo zenovske modrosti

Lucija Čakš
3

Se spomnite, ko je neko slovensko podjetje začelo prodajati ustekleničeno vodo z mislimi Paula Coelha?

Ne bi se podajala v razpravo, kako nepotrebna dobrina je ustekleničena voda v Sloveniji, tako vodnati deželi, da nam še ob letošnjem bridko sušnem poletju zlepa ne zmanjka pitne podtalnice. Ne bi niti diskutirala, ali je Paulo Coelho res precenjen avtor. Le povem, da je bil meni nazadnje všeč, ko se je moja starost še končevala z –najst. Pa sem se trudila in mu tudi kasneje namenila kar nekaj priložnosti. Instant razsvetljenje očitno ni zame.

Ampak slovenskim proizvajalcem je ideja instant razsvetljenja očitno blazno všeč. In menda mora biti tudi potrošnikom, ker če zadeva ne bi šla v promet, se je ne bi lotili še na jogurtih, prehranskih dodatkih ter itak, absolutno, obvezno, v rokovnikih in na koledarjih. Vsaj ena spodbudna misel na dan odžene … vse stran, samo kupcev ne.

Pred kratkim sem kupila novo škatlo zelenega čaja in ugotovila, da je slovenski proizvajalec prenovil izgled ne le škatle, temveč tudi vrečk. Po novem lahko, med tem ko vrečico namakam v vročo vodo, zraven prebiram mlačne misli na lističu ob koncu vrvice. Malo modrosti nikoli ne škodi. Pa tudi, če ti jih prodaja … čaj.

Takole grejo:

»Le jaz in ti in skodelica čaja« Hvala, ampak najraje jo spijem ob šestih zjutraj. Popolnoma sama.

»Moja knjiga, moj čaj, moj večer« Rekla sem ob šestih zjutraj! Pravi čaj in večer? Da se bom potem do dveh premetavala po postelji?

 »Globoko vdihni in občuti vonj narave.« … kmet je ravnokar pognojil sosednjo njivo. Bolj pristnega vonja narave sicer človek res ne more dobiti, ampak globoko dihanje zagotovo odpade.

»Čas za moj čaj je čas za moj zen.« OK, OK, ste pravkar namignili, da se samo zato, ker pijem zeleni čaj, že obvezno spogledujem z vzhodno duhovnostjo?

To poudarjanje »moj čaj, moj čaj, moj čaj« me močno spominja na Tino Maze. No jaz in »moj« čaj nimava prijateljskega odnosa, ne kramljava o vsakdanjih problemih, niti si ne izmenjujeva vrtnarskih nasvetov.

Od vseh najboljša pa je »Vse kar potrebuješ je ljubezen«. Res je, da skok od zahodnjaških modrosti do Beatlov ni prav dolg, a če bi že morala izbirati, bi si na čaj obesila kakšno drugo njihovo.

Sploh pa ni res: poleg ljubezni potrebuješ tudi nekaj zdrave pameti. Recimo da kupiš kak drug čaj, ki je sicer malo dražji in ga proizvajajo v tujini, ti pa vsaj ne bo serviral instant zenovskih modrosti.

3 KOMENTARJI

  1. Joj, toliko dejanskih problemov, mi se bomo pa ukvarjali s tem, kaj piše na čaju? Resno?

    Tudi meni gre New age nekam… ampak ne vem, če je ta slaba volja ravno za na Domovino. Za na FB kvečjemu.

    In pod črto: trudijo se prodati. Trudijo se biti drugačni od konkurence. In s tem so sprejeli tudi odločitev: Choose, who to loose. Lucijo so očitno izgubili, ne vem pa, če je to tako huda napaka, da so si zaslužili objavo v mediju. Res ne.

    Pa zelo podpiram kritike oglaševalskih agencij, ki pogosto gredo čez mero spodobnosti in dobrega okusa.

  2. Spoštovana avtorica,
    ste v svoji časnikarski (beri EPP) karieri sploh že kdaj napisali kakšen članek, ki izraža naklonjenost do česarkoli? V vsaki stvari, o kateri pišete, vidite poplavo nevarnosti in v vsaki malenkosti milijardno negativizma. Na primer v članku o novi slovenski nadaljevanki Mame, ki ste jo, do obisti nekritičarsko, skritizirali do temeljev. Pa denimo vaš članek z “interpretacijo” novega Hozierjevega komada – predvidevam, da vam gre v nos predvsem zaradi svoje pred nekaj leti izšle skladbe Take me to curch – “Kaj v resnici sporoča pesem …” – v katerem ste v megli sprenevedanja uspeli priti do pravice/nepravice do splava … (!?) Mislim pa koji vam je. Če ste se izšolali na kakšnem posebnem programu za nenaklonjeno novinarstvo, potem predvidevam, da ste diplomirali z odliko, a to prav nič ne pomaga, vaše delo je žal ubogo boleha za hudim pomanjkanjem konstruktivnosti in nepristranskosti, ki vašemu poklicu vsekakor pritičeta. Res žal, da društvo novinarjev ne podeljuje kakšnih legitimnih licenc, oziroma pomembneje, da jih tudi ne jemlje.
    V imenu očeta in sina in smeha, ki sva se ga naužila ob prebiranju vašega umotvora.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime