Živimo na pragu nove konservativne dobe?

POSLUŠAJ ČLANEK
Pregovor pravi, da je noč najtemnejša tik pred zoro. Se ta rek lahko aplicira tudi na današnje razmere v Zahodnem svetu in v Sloveniji? So vsi poskusi globalistov, da bi dekonstruirali spol, družino, moralo, tradicijo, jezik in nacionalno identiteto zgolj odraz njihove panike in napovednik zloma globalizma? Ameriški profesor Steve Turley pravi, da je temu tako.

Dr. Steve (Stephen) Turley je ameriški akademik, govornik in klasični kitarist, ki poučuje teologijo in retoriko na Tall Oaks Classical School in Bear ter lepe umetnosti na Eastern University v ZDA. Pozornost širše javnosti si je pridobil v zadnjih letih z "analiziranjem trenutnih dogodkov v luči konservativnih trendov", na svoji spletni strani TurleyTalks.com in YouTube-kanalu.

Turley je tudi avtor številnih knjig, med katerimi velja izpostaviti zlasti zadnji dve: The Triumph of Tradition in The New Nationalism. Na oblikovanje njegovih družbenopolitičnih nazorov so vplivali avtorji, ki so že pred desetletji opozarjali na nevarnosti globalizma, kot so: Clive Staples Lewis, Samuel Phillips Huntington in Stjepan Gabriel Meštrović.

Posledice erozije nacionalne države


Turleyeva napoved obrata družbenopolitične paradigme oziroma "nove konservativne dobe" temelji na premisi, da je nacionalna država svojim državljanom nudila varnost na treh ključnih področjih, in sicer: 1) varnost meja, 2) ekonomsko varnost in 3) kulturno varnost.

To varnost zadnja desetletja spodkopava globalizem s politiko odprtih meja in množičnimi migracijami, globalno delitvijo dela, ki povzroča izkoriščanje delovne sile na »globalnem jugu«, kamor se proizvodnja seli, medtem ko »globalni sever« zaznamuje koncentracija kapitala v rokah urbanih elit na eni in visoka nezaposlenost ter propadanje ruralne periferije na drugi strani. Poleg tega globalizem pod vodstvom sekularnih elit z uveljavljanjem "progresivnega življenjskega sloga" uničuje kulturo, tradicijo in religijo. Posledica naštetih procesov erozije nacionalne države je, kot ugotavlja Turley, splošni obrat volilnega telesa v desno ter vrnitev v varno zavetje tradicije in religije.

Poleg paradigmatičnega obrata v družbenopolitičnem diskurzu, je opazen še en pojav, ki je dandanes prisoten povsod v zahodnem svetu, namreč upad zaupanja v množične medije in javne institucije, kar beležimo tudi v Sloveniji. Vse več ljudi se ne čuti zastopanih v politični agendi, ki je nadomestila poročanje uveljavljenih medijev. Elite, ki običajne državljane pogosto naslavljajo kot "male ljudi", so vse bolj odtujene od upravičenih skrbi in želja populacije. Slednje pa se loteva občutek, da sistem zanje ne skrbi, kar povečuje prepad med elitami na eni ter običajnimi državljani na drugi strani.

Mrežna družba kot nov vir informiranja


Upad zaupanja v množične medije ter pojav alternativnih medijev na svetovnem spletu vodita v nastanek tako imenovane »mrežne družbe« (network society), kot ugotavlja Turley. "Mrežna družba", katere člani novicam sledijo zlasti na družabnih omrežjih, vzpostavlja nov forum izmenjave idej in informacij ter omogoča širitev Overtonovega okna v diskusiji o perečih družbenopolitičnih vprašanjih.

Ker je poročanje slovenskih medijev o dogajanju v Evropi in svetu, ki ga trenutno pretresajo tektonski geopolitični premiki, prej posredovanje želja določenih vplivnih krogov, kot dejansko analiziranje dogajanja, je vključitev v "mrežno družbo", pomembna za vse Slovence, ki si želijo slišati komentar občih trendov skozi alternativno prizmo. Po drugi strani je slovenski publiki s kvalitetnimi analizami občega dogajanja v zadnjih mesecih postregla oddaja Faktor na TV3, ki je med drugim obravnavala proteste rumenih telovnikov v Franciji, predsednikovanje Donalda Trumpa in (ne)izvajanje Brexita.

Turlyjev neomajni optimizem je hitro nalezljiv in v času, ko smo soočeni s toliko slabimi novicami, zelo dobrodošel. Je pa ob tem vendarle treba dodati, da ameriškega akademika v njegovem navdušenju občasno zanese. Tako je Turley, verjetno zaradi nepoznavanja specifičnih razmer slovenskega političnega prostora, po lanskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji razglasil zmago "nacionalne desnice". Ne glede na to, da Turleyeva ocena ni bila točna, dejstva, da sta tako NSi kot SDS izboljšali svoj volilni rezultat, da se je v Državni zbor vrnila SNS, in da je SMC izgubila več kot dve tretjini poslanskih sedežev, vendarle kažejo na sicer skromen obrat volilnega telesa v desno.

V Sloveniji pa so opazni tudi drugi trendi, o katerih govori Turley. Volivci so namreč na referendumih v letih 2012 in 2015 zavrnili družinski zakonik, čeprav sta ga medijski in kulturni establišment izrecno podpirala. Beležimo pa tudi razcvet alternativne medijske scene in selitev razprave o družbenopolitičnih temah iz medijev na družabna omrežja.

Poleg tega bi za opisovanje trenutnih slovenskih razmer lahko posegli po Turleyevi terminologiji. Eden od novih politoloških konceptov, ki ga z lahkoto apliciramo na slovensko politično stvarnost je "večstrankarska diktatura" (multiparty dictatorship). Označuje namreč situacijo, v kateri na politični sceni sicer deluje več strank, ki pa dejansko predstavljajo zgolj različne odtenke iste globalistične politike. Ti različni obrazi iste globoke države so vselej pripravljeni stopiti v koalicijo proti političnim silam, ki bi lahko ogrozile status quo.

Slovenski politični analitiki pa bi lahko posvojili še nekatere druge izraze iz arzenala Turleyjeve nomenklature, kot so: de-demonizacija desnice, retradicionalizacija ter kulturna in duhovna varnost, ki jo državljanom zagotavljata tradicija in religija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike