Zimske olimpijske igre Peking 2022 v objemu omikrona in politike

Foto: depositphotos.com

Konec tedna se začenjajo zimske olimpijske igre, tokrat se bodo dogajale v Pekingu, ki vedno poskrbijo za številne zanimive športne zgodbe. Letos pa bodo v nasprotju z olimpijskih mitom, ki govori o tem, da v olimpijsko dogajanje ne sme posegati politika, to tudi zagotovo najbolj politične igre.

Malce manj kot teden dni pred začetkom in prižgano olimpijsko baklo so namreč najpomembnejše teme, ki se dotikajo iger v Pekingu, namesto medalj, uspehov in izjemnih bojev športnikov, prej bojkot, Ujguri, Tibet, koronavirus, omejevanje pravic.

Kitajska si zasluži globalno obsodbo zaradi svojih zlorab človekovih pravic proti Ujgurom in drugim muslimanom v provinci Xinjiang ter več desetletji trajajočem dogajanju v Tibetu in Hongkongu. Gre za “zločine proti človeštvu”, s čimer se strinjajo tudi številne organizacije za človekove pravice. Veliko afero je v športnem svetu sprožilo tudi izginotje kitajske teniške igralke Peng Shuai zaradi svojih kritik do oblasti v Pekingu.

Vse to je privedlo do tega, da olimpijske igre bojkotirajo (seveda politično in diplomatsko, nikakor pa ne športno) številne države: ZDA, Avstralija, Kanada, Japonska, Portugalska in Velika Britanija. To ob pogledu na zgodovino olimpijskih iger ni nič novega in se je že dogajalo. A se prvič dogaja v zimski izvedbi iger. Vse skupaj kaže na to, da zahodne države z diplomatskim bojkotom ne mislijo resno, Peking pa ta bojkot le malo briga.

So pa vsaj doma kitajske oblasti dale jasno vedeti, da so Zahodnjaki sovražniki. Po pisanju kitajskih medijev, predvsem tistih, ki so podprti s strani oblasti, naj bi Združene države Amerike svojim športnikom plačale, da motijo potek olimpijskih iger v Pekingu. Washington naj bi po njihovem pisanju z zlonamernimi motnjami želel spolitizirati šport in pokvariti zimske olimpijske igre v Pekingu. V zameno za motnje naj bi ZDA ponudile finančno nadomestilo športnikom in uradnim osebam, kar je ameriško veleposlaništvo na Kitajskem ostro zanikalo.

V debato okrog politike in olimpijskih iger se je vključil tudi Thomas Bach, predsednik MOK, ki pravi, da je proti športnemu bojkotu. Olimpijske igre morajo po njegovem mnenju ostati zunaj politike.

Okrnjen kitajski športni praznik bi seveda zmanjšal finance in prihodek MOK. Olimpijskega komiteja namreč že pred leti, ko je bila Kitajska izbrana za gostiteljico iger, ni zanimalo, da se Ujgurom, Tibetancem, Hongkongcem in Južnim Mongolom godi krivica. Kitajska je pač z zvenom denarja preglasila tudi kakšen dvom izrečen ob misli na človekove pravice. Ponavljajoča se športna zgodba, samo pomislite na nogometno svetovno prvenstvo v Katarju.

Strog režim, ki pa ne prepriča hokejistov

Na drugi strani seveda težave vsem, od organizatorjev do nacionalnih ekip, povzroča epidemija omikrona, ki se širi tudi v njihove ekipe. Samo pred dvema dnevoma so tako kitajski organizatorji poročali, da so odkrili 36 okužb z novim koronavirusom, povezanih z olimpijskimi igrami v Pekingu. Velika večina je takih, ki so pozitivni takoj po prihodu na Kitajsko.

Kitajski mesti Xi’an in Yuzhou sta zaradi epidemije celo v zaprtju, potem ko sta doživeli največji izbruh covida-19 od prvih dni pandemije. Gre sicer za minorno število okužb glede na stanje v Evropi, a Kitajska ničesar ne prepušča naključju.

Športniki in drugo akreditirano osebje, ki so ali še bodo prišli na Kitajsko zaradi OI, se bodo lahko gibali le znotraj zaščitenega območja in z lokalnim prebivalstvom ne bodo imeli stika. Prav tako bodo znotraj tega mehurčka bivali tudi kitajski organizatorji, ki se v času OI ne bodo vračali domov.

To pa ni prepričalo najmočnejše hokejske lige na svetu NHL, ki, uradno zaradi pomislekov glede koronavirusa, svojih igralcev ne pusti na olimpijske igre. To pomeni, da po dolgih letih profesionalcev, ki igrajo v ZDA in Kanadi, na olimpijskem ledu ne bomo videli.

43 Slovenk in Slovencev po 22. slovensko medaljo

Kljub vsemu naštetemu se bodo olimpijske igre v petek začele. Do 20. februarja si boste lahko iz Pekinga na slovenski javni televiziji ogledali približno 200 ur premiernega programa in posnetkov. Največja gledanost bo zagotovo ob nastopih 43 slovenskih tekmovalk in tekmovalcev. Vsi se bodo vsak na svoj način podali v lov za čim boljšimi uvrstitvami in morebitno 22. slovensko kolajno na ZOI. Največ je pričakovati od smučarskih skakalk in skakalcev ter deskarjev.

Med nacijami, ki so favoritke za največ medalj, pa tako kot pred štirimi leti v Južni Koreji najdemo Norveško, Nemčijo, Kanado in Združene države Amerike. Precej več kot pred štirimi leti pa zagotovo pričakujejo tudi naši severni sosedje Avstrijci.

Za konec pa še en razlog, da si igre v neposrednem prenosu tudi ogledate. Glede na študijo britanske univerze Loughborough bodo namreč zimske olimpijske igre v prihodnje ogrožene zaradi klimatskih sprememb, saj se zmanjšuje možno število prizorišč. V študiji so izpostavili, da bodo OI v Pekingu prve, ki bodo potekale na stoodstotno umetnem snegu, za to so uporabili sto naprav za izdelovanje umetnega snega in 3000 snežnih topov.

Izmed 21 prizorišč zimskih OI, od Chamonixa leta 1924 do Pekinga 2022, naj bi jih bilo leta 2050 le deset takih, ki bi lahko gostila tekmovanja na naravnem snegu. Morda še razlog več, da letos v igrah dodatno uživate.

Komentiraj