Žiga Turk, SiolNET: Kolumna v javnem interesu

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Na začetku tisočletja je eden od poznavalcev slovenskega političnega sistema izjavil, da se je vedno, ko začne politika govoriti o nacionalnem interesu, treba prijeti za denarnico. No, danes je besedna zveza nacionalni interes že skoraj ksenofoben izraz, politiki so zato našli besedno zvezo javni interes. Pa je uporaba te besedne zveze upravičena?

Žiga Turk v svoji kolumni za SiolNET razmišlja, da je zanimivo, da se besedna zveza javni interes danes nikoli ne nanaša na tisto, kar pričakujemo od države. Ničesar ne boste našli na področju javnega interesa na področju obrambe, policije, notranjih zadev, pravosodja, zdravstva in celo izobraževanja.

Besedna zveza se tako vedno uporablja le v primerih, ko je potrebno razložiti, kaj je javni interes v zvezi s tem, oziroma takrat, ko je potrebno razložiti, zakaj bi morali državljani to financirati. A te razlage imajo kar nekaj pasti. Pregovor namreč pravi, če mora ženska razlagati, da je dama potem to verjetno ni.

Kot pravijo nekateri ugledni raziskovalci, v demokracijah univerzalnega interesa ni. So samo skupine, ki skušajo svoje partikularne interese prikazati kot javne in splošne.

Primer takšnega uveljavljanja lastnih interesov kot javnih se v Sloveniji ta trenutek dogaja na primeru zakona o medijih. Namesto obveščenosti se v zakonu pojavlja pravica do obveščenosti. Skratka, gre za pravico medijev, da obveščajo. V javnem interesu je tudi spodbujanje medijske pismenosti bralcev. Toda, je to le zato, ker nekdo nima dela? Zakaj vlada ne spodbuja pismenosti na splošno? Mediji so svoje bralce sposobni naučiti sami. Pri tem ima seveda vsak v tej verigi svoje interese, toda ni prav, da jih predstavljajo kot javne, torej tudi moje interese, zaključuje Turk.

Celotno kolumno lahko preberete tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki