Žiga Turk, SiolNET: Zapomnil sem si Pariz

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Svoje zadnje kolumne (Zapomnil sem si Pariz) zagotovo nikoli ne bi pisal, pravi Žiga Turk, če ne bi pred tremi leti na portalu Siol objavil prispevka Zapomnite si Pariz. Tega je takrat sveže ustanovljeni Svet za sovražni govor prepoznal za sovražni govor. Takrat je začutil, kako krhka je svoboda govora in kako malo manjka, da utišajo in prestrašijo tiste, ki mislijo drugače. Sam v tej kolumni ne vidi niti sence sovražnosti ali nestrpnosti, kaj šele, da bi jo napisal z namenom širjenja sovraštva ali nestrpnosti.

Danes zahvaljujoč tej "obsodbi" s tem področjem veliko ukvarja in je redno vabljen na okrogle mize o tem področju. Pri tem pa nima težav le sam kot domnevni izvajalec sovražnega govora. Celo na levici sami se med seboj ostro prepirajo, če si ga kdo drzne povabiti. Primer tega je ena od kolumn Borisa Vezjaka, ki ga označuje kot sovražnega govorca, ki je vabljen na okrogle mize o sovražnem govoru. A te odločitve ga k boju za svobodo govora le še podžigajo.

Zapomnite si spletno policijo


Težava, da je bil obsojen on sam, zanj ni bistvena. Tudi skupina ne. Bistveno je, da lahko takšno skupino sprašujeta Twitter in Facebook. Bistveno je, da bi takšno skupino lahko imenovalo ministrstvo za pravosodje ali kulturo. Bistveno je, da bi ti ljudje lahko prišli v spletno policijo, kot jo želijo Socialni demokrati. Nato pa bi ljudje iz teh skupin prispevali tudi mnenja o sovražnem govoru na evropski ravni. Tudi zato se je k debati na evropski ravni preko razpisa vključil tudi sam. Da ni tam ljudi samo z enakimi prepričanji.

Zapomnite si svobodo


Dodaja, da Evropa ne zagotavlja tako trdne podlage svobodi govora kot prvi amandma k ameriški ustavi. Tu se dnevno borimo za to, kaj je in česa ni dovoljeno povedati. In zaključuje. Ena sama odločitev nas loči od ureditve, da je sovražni govor karkoli. Sam si je to zapomnil. Zapomnimo pa si naj tudi mi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike