Žiga Turk, Siol.net: Kvadraturi sovražnega govora

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Lažne novice in sovražni govor so močno orodje v boju s političnim in mnenjskim nasprotnikom, piše Žiga Turk v kolumni za Siol.net in spregovori o tem, kje je meja sovražnega govora in govora, ki nekomu ni všeč.

Da govorimo o dveh ločenih fenomenih, kaže na to, da gre za dve lastnosti, ki ju ima govor. V eni dimenziji gre za resnicoljubnost, oziroma lažnivost govora. V drugi dimenziji gre za naklonjenost oziroma nenaklonjenost govora zadevi. Nikoli ni mogoče v celoti sporočiti, kaj se je zgodilo. »Novinarjeva zgodba je, podobno kot znanstvenikova teorija, poenostavitev dogodka, ki se je odvil. Nekateri so pravi mojstri in znajo pisati tako, da se jim ne more očitati laži pa vendar so prispevki neresnicoljubni, ker izpuščajo bistvene dele zgodbe. To niso lažne novice, to so pristranske novice, kakšnih smo vajeni iz čisto vseh medijev,« je prepričan Turk.

V drugi smeri in neodvisno od lažnivosti so odtenki sivin naklonjenosti govora. Najbolj nenaklonjen je govor, ki poziva k neverbalnim kaznivim dejanjem, torej takim, ki so zaznavna v materialnem ali finančnem svetu.

»Zagovorniki svobode govora ne zagovarjamo absolutne svobode. Za nas je prepovedan govor samo tisti, ki jasno napeljuje na kazniva dejanja, zaznavna v fizičnem svetu, oziroma govor, ki taka dejanja zelo verjetno spodbuja,« poudarja Turk in dodaja, da je drugače pri zagovornikih svobode od govora, saj je meja med nestrinjanjem in nestrpnostjo, nasprotovanjem in sovraštvom težko določljiva. Tako je zgornja meja rdečega pravokotnika prepuščena na milost in nemilost državi in sodstvu.

Ključno vprašanje ostaja, kje je zgornja meja pravokotnika, ki določa sovražni govor. Če bi o tem odločali "modri". je zadeva precej jasna. Zgornji rob modrega pravokotnika – meje govora, ki vodi v nasilje – je mogoče kolikor toliko jasno definirati. Če pa imajo glavno besedo v družbi rdeči, potem ob pomanjkanju jasnih kriterijev oni odločajo o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni. In seveda pri tem upoštevajo tudi svoj vrednostni sistem in politične interese.

»Zagovarjanje pravice do svobode govora ni zagovarjanje vsebin s komentatorskega in medijskega dna. Je zagovarjanje pravice do govora, ne zagovarjanje sporočil nekega konkretnega govora,« je prepričan Žiga Turk v svoji kolumni za Siol.net.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike