Žiga Turk, Siol: Kaj verjeti prvega aprila?

Uredništvo

Foto: Jaka Krenker.
POSLUŠAJ ČLANEK
Dr. Žiga Turk v kolumni za Siol v kontekstu 1. aprila razmišlja o človekovem razlikovanju med dobrim in zlom ter med resnico in neresnico.

Ugotavlja, da se je v zadnjih desetletjih izrazito spremenil odnos do življenja, do rojstva in smrti, do družine in naroda. »Še huje pa je, da se je spremenil odnos do resnice. /.../ Ne morem, da ne bi citiral G. K. Chesertona, da ljudje, ki nehajo verjeti v Boga, ne nehajo verjeti, ampak so sposobni verjeti karkoli.«

Bralce opozori na opredelitve resničnega in neresničnega prepričanja, ko so te narekovane s strani skupinskega duha, ideološke množice; navede znan stavek pokojnega ameriškega komika Georga Carlina »nikoli ne podcenjuj velikih skupin butastih ljudi«.

Dodaja, da se velike (povprečno pametne) skupine »v demokracijah zberejo in izberejo oblast. Čisto dovolj velike skupine (ne nujno povprečnih) se najdejo tudi na družbenih omrežjih.«

Ugotavlja, da ima ljudstvo v demokraciji takšno oblast, kot si jo je zaslužilo: oblast, izvoljeno zaradi populističnega antijanšizma, ki ji je po slabem letu zmanjkalo ukrepov prejšnje vlade za razveljavljanje.

»Civilizacija je napredovala, ker ljudje niso svobodno počeli vsega, kar bi si želeli. Sem spada tudi to, da niso verjeli vsega, kar bi jim bilo prijetno ali udobno verjeti. Zato ne smete verjeti vsega, kar si želite verjeti ali kar je udobno verjeti. Recimo, da pridete v 30 dneh do specialista ali da je bil covid-19 zarota.«

Več preberite NA TEJ POVEZAVI.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30