Dr. Žiga Turk v kolumni za Siol v kontekstu 1. aprila razmišlja o človekovem razlikovanju med dobrim in zlom ter med resnico in neresnico.
Ugotavlja, da se je v zadnjih desetletjih izrazito spremenil odnos do življenja, do rojstva in smrti, do družine in naroda. »Še huje pa je, da se je spremenil odnos do resnice. /…/ Ne morem, da ne bi citiral G. K. Chesertona, da ljudje, ki nehajo verjeti v Boga, ne nehajo verjeti, ampak so sposobni verjeti karkoli.«
Bralce opozori na opredelitve resničnega in neresničnega prepričanja, ko so te narekovane s strani skupinskega duha, ideološke množice; navede znan stavek pokojnega ameriškega komika Georga Carlina »nikoli ne podcenjuj velikih skupin butastih ljudi«.
Dodaja, da se velike (povprečno pametne) skupine »v demokracijah zberejo in izberejo oblast. Čisto dovolj velike skupine (ne nujno povprečnih) se najdejo tudi na družbenih omrežjih.«
Ugotavlja, da ima ljudstvo v demokraciji takšno oblast, kot si jo je zaslužilo: oblast, izvoljeno zaradi populističnega antijanšizma, ki ji je po slabem letu zmanjkalo ukrepov prejšnje vlade za razveljavljanje.
»Civilizacija je napredovala, ker ljudje niso svobodno počeli vsega, kar bi si želeli. Sem spada tudi to, da niso verjeli vsega, kar bi jim bilo prijetno ali udobno verjeti. Zato ne smete verjeti vsega, kar si želite verjeti ali kar je udobno verjeti. Recimo, da pridete v 30 dneh do specialista ali da je bil covid-19 zarota.«
Več preberite NA TEJ POVEZAVI.
Količina neumnosti, ki jih producira Zahod, je premosorazmerna z razvojem znanosti in tehnologije, kar je svojevrsten paradoks.
Znanost in tehnologija sta v zadnjem stoletju nesluteno napredovali, človek pa moralno-etično ni napredoval nič.
Razsodnost vodilne elite preprosto ne dosega potreb splošnega družbenega razvoja. Kamorkoli se človek ozre, je očitno da vodilni politiki in njihovi botri in sponzorji iz ozadja niso kos svojim nalogam.
Človeštvo je vedno bolj podobno dirkalniku, ki ga vozi nevešč voznik. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dirkalnik zletel s proge.
Res je intelektualna razslojenost postala velik problem za napredek družbe. Ne gre samo za naravno razslojenost, pač pa predvsem za tisto, ki jo povzroči slab šolski sistem, ki dejanskega napredka znanosti ne sledi in ga ne vključuje v vsaj encikopedično informiranost, ki jo ljudje pridobivajo v osnovni šoli in srednji šoli. Predvsem pa specializirani študiji na fakultetah, vsaj pri nas, očitno zaprejo vse pore intelekta, ki so ukvarjajo z šririno izven meja določenega študija. Zato smo med epidemijo imeli največje epidemiološke strokovnjake med sociologi, ki so se izkazali kot popolni butli, ki jim manjka celo osnovnošolsko znanje. In so delali nepopisno škodo. Da ne omenjam, da so trajno okuženi z levo ideologijo, ki je postala zelo nazadnjaška in skregana s pametjo in celo z naravo….