Žiga Turk ob dnevu državnosti: “Slovencev nas je premalo, da bi rešili svet, a ravno prav, da si med seboj pomagamo”

Štefan Kržišnik
5

V dneh pred dnevom državnosti poteka po Sloveniji, tudi v manjših krajih, več lokalnih praznovanj našega največjega državnega praznika. Mnoge od teh prireditev po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za osrednjo državno proslavo, po pristnosti pa jo praviloma prekašajo.

Ene od teh smo se včeraj, v soboto, 23. junija 2018, udeležili v Poljanah nad Škofjo Loko. Organizatorji (niti ne občina, ampak “samo” krajevna skupnost) so pripravili kvaliteten program, kjer so se glasbene točke prepletale z besedili dveh velikih Slovencev, katerih obletnici praznujemo letos: 100-letnico smrti pisatelja Ivana Cankarja in 150-letnico rojstva poljanskega rojaka filozofa Aleša Ušeničnika.

Praznovanje v Poljanah pripravljajo vse od prvega praznovanja ob razglasitvi samostojne in neodvisne države Slovenije leta 1991. Običajno poteka dan pred državno proslavo, 23. junija, ko je tudi kresni večer, zato se uradni program konča s prižiganjem kresa in zatem prelije v prijetno druženje krajanov in gostov.

Že tradicionalno pa v Poljanah za glavne govornike vabijo goste “nacionalnega formata”. Tokrat je po pozdravu župana občine Gorenja vas – Poljane Milana Čadeža goste nagovoril dr. Žiga Turk, nekdanji minister, sicer pa profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in znani kolumnist.

Neodvisna država Slovenija je izpolnitev globokih človeških hrepenenj po svobodi in pripadnosti

Ob osebnem spominjanju na zgodovinske dogodke izpred 27 let je dr. Žiga Turk uvodoma poudaril, da neodvisna Slovenija ni le izpolnitev sanj naroda, ampak nečesa veliko globljega – prastarih človeških hrepenenj po svobodi na eni in pripadnosti na drugi strani.

“Na prvi pogled se to dvoje izključuje,” je dejal Turk. “Svoboda predstavlja posameznika, ki ga nihče ne ovira, da sledi svojim ciljem, skupnost pa pomeni, da je posameznik nekaj pripravljen žrtvovati za sočloveka. A v napetosti med tem dvojim se dogaja celotna zgodovina človeštva.”

Žiga Turk je še opozoril, da so v zgodovini preživeli potomci tistih, katerih predniki so ta konflikt konstruktivno rešili. Potomci tistih, ki so našli način za brzdanje sebičnosti posameznikov, ne da bi jih zatrli in podredili skupnosti. Potomci tistih, ki so svojim dajali prednost pred tujim in kjer je posameznik nekaj žrtvoval za skupnost in nekaj dobil nazaj. In med temi skupnostmi je tudi samostojna in neodvisna Slovenija.

“Slovencev nas je premalo, da bi lahko rešili svet, nas je pa ravno prav, da si pomagamo med seboj,” je še dejal Turk in dodal, da je sicer prav, da med seboj tekmujemo, a ne na smrt, temveč toliko, da pridemo do idej, ki so dobre za skupnost.

Odgovornost vseh, ki čutimo pripadnost skupnosti

Kot v življenju nikjer ni idealno, tako tudi ne z državni skupnosti. Vsem ni dano razumeta tega pomena svobode na eni in pripadnosti na drugi strani, je opozoril Žiga Turk.

Mi, ki smo od nekod, imamo odgovornost, da stvari držimo skupaj, da brzdamo egoizem in delitve ter da ustavljamo nespametne ideje, ki podirajo meje tistega, znotraj česa smo si solidarni in pripadni.

“Nekdo je ugotovil, da lahko ljudi delimo na tiste, ki nekam spadamo (angl. ‘somewheres’ – ki so od nekod) in na tiste, ki ne spadajo nikamor (angl. ‘anywheres’ – ki so od koderkoli oziroma od nikoder,” je dejal Turk in plastično orisal nekaj podob slednjih: imajo se za moralno superiorne, ker bi tujcem pomagali bolj kot Slovencem … brisali bi meje, ki določajo teritorij, kjer živimo mi, s teritorijem, kjer živijo drugi … cepili bi skupnost na prave, ki so abonirani na oblast, in napačne, ki bi jih bilo treba izločiti iz političnegaa življenja … volji četrtine ljudi odrekajo, da sestavlja oblast, sedmim procentom pa bi dovolili, ker se drugače ne izide, da so rezervno kolo v njihovi vladi … tri minute dobrega filma jim pomeni več kot usoda Slovenije.

“Zato imamo mi, ki smo od nekod, odgovornost, da stvari držimo skupaj, da brzdamo egoizem in delitve ter da ustavljamo nespametne ideje, ki podirajo meje tistega, znotraj česa smo si solidarni in pripadni,” je sklenil misel Žiga Turk.

Dan državnosti bi moral biti naš največji praznik, praznujmo ga bučno in naglas!

Ob sklepu nagovora je Žiga Turk izrazil misel, da bi moral biti dan državnosti naš največji praznik, tako kot denimo pri Američanih dan neodvisnosti (4. julij) ali Francozih dan padca Bastilje (14. julij). Da bi ga lahko tudi resnično praznovali, nas spodbuja tudi čas, kamor je umeščen: praznujemo ga v najlepšem času leta, v trenutku, ko je tema noči najkrajša, in v času, ko se konča šolsko leto in se začenjajo počitnice.

Prazniki so tudi zato, da se ustavimo in opazimo stvari, ki so dobre. (Žiga Turk je tu potegnil vzporednico s prototipom praznikov, prvo nedeljo, ki jo je po biblični zgodbi o stvarjenju praznoval Bog, ko je ugotavljal, da je “bilo dobro”.)

In da je dobro, je zaključil Žiga Turk: “Smo eden najmanjših narodov, ki ima svojo državo. Preživela je 27 let, gospodarsko nekako napredujemo. Ni vse idealno, ampak pred praznikom velja pogledati okrog sebe in ugotoviti, da tudi ni vse narobe, da se stvari počasi – morda prepočasi, pa vendarle – obračajo na boljše, da je država postavila okvir naši skupnosti in da imamo čas, da to skupnost zgradimo tudi navznoter. Tako tisti, ki to hočemo, kot tisti, ki se tega niti prav ne zavedajo.”

“Vse najboljše naši skupni državi, vse najboljše naši skupnosti, praznujte bučno, praznujte naglas, kot da je od tega odvisno, ali praznujete zadnjič!” je na koncu navzočim na praznovanju v Poljanah zaželel tokratni slavnostni govornik.

 5 milijonov razlogov, da podprete Domovino. Čas se izteka … 

Dragi bralci, v minulem letu ste na Domovini odprli skoraj 5 milijonov strani z našimi članki.

Ste kdaj pomislili … če je Domovina vredna vašega časa, je vredna tudi vašega denarja?

Brez vaše podpore namreč ne moremo ustvarjati še naprej.

Iskrena hvala vsem, ki ste nas podprli do sedaj. Zdaj potrebujemo še pomoč tistih, ki oklevate. Še nekaj dni je mogoče donirati za prihodnje delovanje medija Domovina.je.

Znižali smo cilj z 31.000 na 25.000 evrov. To je tisti minimum, ki ga želimo zbrati do konca junija, da lahko rečemo – gremo naprej. Kljub zategovanju pasu in času, ki ga bomo še morali nameniti zbiranju financ za delovanje.

Donirajte zdaj in s svojim darom tako spodbudite tudi druge!

 

5 KOMENTARJI

  1. ČESTITAM SPOŠTOVANEMU ŽIGI TURKU, ZA TAKO LEP IN GLOBOK GOVOR. Res je prav, da glasno in ponosno praznujemo naš največji praznik. Nekateri se sploh ne upajo praznovati in še zastav ne obešajo. Vprašujem se zakaj ?

    Verjetno je veliko ljudi, ki zahtevajo le privilegije, ki so jih imeli v Jugoslaviji, pozabčljajo pa, da veliko ljudu tega ni bilo deležnih. Danes je veliko državljanov ponosnih na svojo državo in tudi na PRVO SLOVENSKO VLADO. To prvo Slovensko vlado današnja proslava niti NI pokazala.
    So pa na RTV Ljubljana – danes pokazali, v sklopu proslave, kar nekajkrat Josipa Broza Tita.
    Mogoče je sodeloval pri režiranju proslave in prenosa RTV tudi – dzi nu nje ja, – ker smo videli veliko Tita in nič Janše, pa tudi Peterleta ne ! Taka je naša NACIONALKA !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime