Žiga Turk na listi NSi: kandidiram zato, da bi bila Slovenija bolj evropska

Vir foto: NSi.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je danes potrdil, da bo na njeni kandidatni listi za Evropski parlament nastopil tudi profesor s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, nekdanji aktivni politik in minister, dr. Žiga Turk. 

S pridobitvijo dr. Turka na svojo listo je krščanskim demokratom uspel veliki met, saj so na listo dobili prepoznavnega in uglednega družbeno aktivnega posameznika ter enega največjih poznavalcev ustroja in delovanja Evropske unije pri nas. 

Kot je Turk dejal na novinarski konferenci, želi na volitve pripeljati nove volivce, ki so sicer do desnosredinskih strank zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zadržani. 

V NSi so Žigo Turka na listo povabili, ker želijo ponuditi kandidatke in kandidate, ki poznajo Evropo, se znajdejo v institucijah EU in bodo lahko že od prvega dne učinkovito zastopali interese Slovenije. Matej Tonin si želi, da bo dr. Žiga Turk izvoljen, saj bo s tem Evropski parlament dobil poslanca, ki "želi ohraniti Evropsko unijo in ki jo želi narediti bolj učinkovito."

Turk ima z EU izkušnje že kot minister za razvoj v 1. Janševi vladi, bil je generalni sekretar skupine za prihodnost Evropske unije, je stalno prisoten v visokih ekspertnih skupinah Evropske komisije in na bruseljski think thank sceni, je našteval Tonin.

Matej Tonin: "Ponosni smo, da na našo listo prihaja odličen poznavalec evropskih institucij, velik prijatelj Evrope, predvsem pa aktiven državljan, ki želi skupaj z Novo Slovenijo oblikovati Slovenijo in Evropo."

Žiga Turk: Evropska ljudska stranka je tista, na kateri v prihodnji Evropi stvari stojijo ali padejo.


"Odločil sem se, da kandidiram predvsem zato, da podprem Novo Slovenijo in Evropsko ljudsko stranko. NSi v slovenski prostor vnaša zmernost, konstruktivnost," je svojo odločitev za kandidaturo na listi krščanskih demokratov pojasnil Žiga Turk. Po njegovem so v NSi našli zelo dobro ravnotežje med spoštovanjem tradicionalne slovenske evropske kulture in vrednot, med tržnim gospodarstvom, kapitalizmom, podjetnostjo in inovacijami, a vendar ne gre za brezbožno podporo pehanju za denarjem.

Kot pravi, so možnosti, da bi bil izvoljen, astronomsko majhne. "Morda se da kaj narediti s preferenčnimi glasovi in res me zanima, koliko volivcev v Sloveniji podpira smer, ki jo v vsem svojem delovanju, javnem oglašanju podpiram in se zanjo zavzemam: koliko Slovencev podpira zmernost, treznost in racionalnost v slovenski politiki." 

A ker po njegovih besedah vendarle ni nemogoče, da iz osmega mesta prideš v Evropski parlament, saj so na voljo preferenčni glasovi, pravi, da bo kot evroposlanec še naprej neodvisen in bo mislil s svojo glavo, kot do zdaj. "To bo pomembno, pomembno bo znati nekaj povedati, koga kaj prepričati, sklepati koalicije, ki bodo širše od ene same stranke," je prepričan.

Po Turkovem prepričanju lahko evropski poslanec za Slovenijo največ naredi tako, da je kvaliteten, dober poslanec na področju, na katerega se spozna: "Mislim da nekaj vem o področju inovacij, znanstveni politiki, digitalni agendi, industriji 4.0, internetu itd." S tem, ko je poslanec na enem področju vpliven, lahko tudi takrat, ko ga Slovenija potrebuje na čisto drugem področju, ta svoj pogled, vpliv, uveljavi v prid svoji državi, meni Žiga Turk.

dr. Žiga Turk: "Evropski poslanec ima neko neodvisnost: še bolj svobodno kot profesor ljubljanske univerze lahko pove, kaj misli, še več časa ima, da se ukvarja s politiko 24 ur na dan, 7 ur na teden. In tisto, kar si želim narediti, je poživiti civilno družbo v Sloveniji v smeri trdne vrednostne osnove in zmernega, treznega, racionalnega razmišljanja o tem, kakšne politike bi v Sloveniji potrebovali."  

Štiri Turkove prioritete:


V primeru izvolitve bo na evropski ravni Žiga Turk imel štiri prioritete. Najprej varnost, da nadziraš meje in da se ti ne dogajajo teroristični napadi. Nato je bistveno za vse Evropejce, da Evropa ostane eden tistih delov sveta, kjer nastaja novo znanje, inovacije, kjer znajo izdelovati nekaj takega, kar svet potrebuje. Tretje področje, kjer zaostaja za svojimi potenciali, je EU kot geostrateški igralec.

In četrtič, EU je po Turkovih besedah krasen, dragocen projekt in ogromen dosežek, ki je bistvenega pomena za vse članice EU, od manjših do velikih. A potrebno se je prenehati izgovarjati na to, da gre za nedokončan projekt. "To je stalen izgovor za to, da inštitucije danes ne delajo tega kar bi bilo treba delat za to, da bi bilo državljanom, podjetjem in državam članicam boljše." Po Turkovem prepričanju mora biti EU bolj pragmatična in ugotoviti, da JE, inštitucije so, pogodbe so in to je treba uporabiti kot orodje za to, da se stvari, ki se potrebujejo dela in izvaja.

Turk je še poudaril, da EU mora imeti skupen smisel, skupno podstat, ki izvira iz skupne kulture, zgodovine. Ta je pogosto bila krvava, države so se celo pobijale med seboj. A prav tekmovalnost jih je vodila k napredku. Evropa je bila uspešna, ker ni bila monolit, hkrati pa je ves čas obstajalo zavedanje, da spadajo skupaj, da je tu skupna grško-rimsko-judovsko-krščanska podstat.

Žiga Turk se zavzema za pragmatično Evropo, ki bo "v službi državljanov, ki vidi smisel svojega obstoja v spoštovanju, varovanju in nadgradnji evropske kulture."

Turk: pritegniti želim nove volivce


Žiga Turk je še poudaril, da za glasove ne želi tekmovati s kandidati NSi z vrha liste, temveč želi na volivce pripeljati volivce, ki sicer ne bi prišli.

Ki so sicer po njegovih besedah razočarani nad eno desnosredinsko stranko, ker je morda preveč razborita, jih pri drugi stranki moti, ker ima v priimku krščanski, in jim povedati, da je to krščansko pač nekaj, kar je v Evropi v zraku, kar je del te kulture, del katere ima v sebi tudi laik, nevernik.

Na novinarsko vprašanje, ali pričakuje kakšne težave s strani stranke, katere član je še vedno, je Turk odgovori, da članstva v SDS ne skriva ter da to zanj in za NSi ni ovira, kar se tiče sodelovanja na listi, saj gre za sestrski stranki iz iste evropske družine. Po njegovem bi si bilo neetično kupiti 5 minut medijskega hvalnjenja in pozornosti, ki jo dobi vsak, ki iz SDS izstopi. "Lahko me izključijo, a mislim, da ne bodo, ker bi s tem naredili reklamo, vidim se v dobrih odnosih s čim več ljudmi," je zaključil.

Matej Tonin: Glede skupne liste z ostalimi so možnosti še vedno odprte


Na novinarska vprašanja je Matej Tonin še odgovoril, da so dobili uradno povabilo od SLS k skupni listi in informacije, da so to povabilo zavrnili, ne držijo. Dejal je, da je to povabilo še odprto in da bodo odločitev sprejeli do začetka aprila.

V kombinacijah je namreč tudi, da bo SLS nastopila na skupni listi z SDS, o čemer naj bi govoril tudi Marjan Podobnik, tako da je odprtih več opcij. Ampak ne glede na to, ali bo šla NSi na volitve samostojno ali v navezi še s kom, bo dr. Žiga Turk kandidiral v vsakem primeru, je še potrdil Tonin.

KOMENTAR: Uredništvo
Kapitalni ulov NSi, ki pomembno širi domet njene evropske liste
V Sloveniji je malo ljudi, ki imajo toliko evropskih izkušenj in o ustroju ter delovanju Evropske unije iz prakse vedo toliko kot dr. Žiga Turk. Hkrati pa je profesor družbeno aktiven državljan, ki se kot strokovnjak, publicist in zmeren premišljevalec slovenske družbene realnosti pogosto pojavlja v medijih in javnem življenju. V tem smislu je dr. Turk nedvomno velika pridobitev za kandidatno listo NSi, ki, skupaj s strankinimi prvokategorniki s prvih treh mest, deluje prepričljivo močno. Morda je na nasprotnem političnem polu temu primerljiva le še kandidatna lista Socialnih demokratov. Medtem ko denimo Šarčevi, katerim "bruseljske ankete", prenesene iz domače kuhinje, zmotno kažejo največ evropskih poslancev, ob treznem razmisleku volivcev realno niso konkurenčni. Z listo, kakršno v evropski boj vstopa Nova Slovenija, lahko pričakuje vsaj dva izvoljena poslanca, pri čemer bo pomembno dodano vrednost očitno ponovno prinašal kandidat z repa liste. Dr. Žiga Turk namreč nagovarja volivce izven dometa preostalih kandidatov, nekakšno urbano desno-sredino, ki ji je bolj kot strankarska blizu individualistična logika. V praksi to pomeni, da jih prej kot stranka lahko prepriča posamezna osebnost, kandidat, ki odraža inteligenco in družbeno širino, v kateri se lahko najdejo tudi sami. In v tem je prednost Turkove kandidature. Če NSi uspe Evropski ljudski stranki izboriti dva poslanska stolčka, se prav lahko zgodi, da bo boj za enega potekal med kandidati prvih treh pozicij, na drugega pa se bo usedel ravno Turk, ki bo s preferenčnimi glasovi volivce zajemal izven ožjega strankinega bazena. In navsezadnje bi takšen razplet tudi NSi srednjeročno lahko prinesel novo širino, poseg v volilno bazo, ki je ta trenutek ne dosegajo.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike