Dr. Žiga Turk se tokrat odlično loti vprašanja vrednote dela, ki je – ja, ne boste verjeli – pri nas dojemana socialistično. Brez milosti se loti vseh klišejev, zablod in manipulacij okoli 1. maja, praznika dela pri nas.
Najprej načne kočljivo in včasih boleče vprašanje, kaj je pravično, kjer politiki redko nalijejo čistega vina. Pravično namreč ni (vsaj ne nujno) enako in nepravično je imeti ali pa ljudem obljubljati tuj denar, kot pogosto rada počne levica.
Razlike torej niso neka patologija, poleg tega sploh ni res, da bi se samo povečevale – huda revščina se po statističnih podatkih v zadnjih desetletjih hitro zmanjšuje in dostop do osnovnih dobrin sodobne države blaginje je vse boljši, toliko bolj v državah z zdravim podjetniškim okoljem.
Turk tako navede nekaj primerov, kako si lahko denimo povprečni obrtniki privoščijo marsikaj v ne tako manjšem obsega kot sicer 200.000-krat bogatejši Mark Zuckerberg.
Na koncu se vpraša najpomembnejše vprašanje, namreč kakšno delo naj praznujemo oz. slavimo. Predvsem bi to v 21. stoletju moralo biti praznovanje človekove ambicije, da z delom izboljšuje sebe in svet, ter družbe, kjer blagostanje temelji na delu (in ne UTD-ju).
Preberite na Časnik.si.
Velika zmota enakosti so pokojnine. Naša država, ki je še napol komunisična, šteje pokojnine kot socialno dajatev. Ta je seveda odvisna pred vsem od dobronamernosti politike. Če je politika milostna, socialna, so lahko pokojnine večje, če ne, so manjše. Posebna skreb je posvečena onim, ki imajo najnižje pokojnine in jim je zato vedno potrebno dati nekaj zraven. Tisti z višjimi pokojninami,pa so tako in tako bogati in ne potrebujejo nič.
V normalnih državah je pokojnina zaslužena in je neodtujliva pravica posameznka. Pokojnina se odmeri na osnovi vseh vplačanih prispevkov. Če so ti majhni, je pokojnina majhna, če so večji, je pokojnina večja. Nihče nima pravice tako vplačane pokojnine popravljati, korigirati, spreminjati, po nekih socalnih, ali drugačnih pravičniških kriterijih.
V Sloveiji se to dogaja na veliko,saj politika nenehno posega v pokojnine. Popolnoma nesprejemljiva je delitev dodatkov, ki jih zaradi slabega stanja pokojninske blagajne prejemajo le tisti z najnižjimi pokojninami. Prav tako je nesprejemljia krekcija najnižjih pokojnin.
Seveda pa so v zapufani in osiromašeni državi, kakršna je Slovenija, korektivi potrebni, ampak morajo ti biti izvedeni na popolnoma drugačen način.
Najprej je potrebno popolnoma ločiti pokoijninski sklad od vse drugih upravičenih in neupravičenih transferjev, ki jih sedaj izplačuje pokojninski sklad. V kolikor imamo v Sloveniji 50 različnih vrst pokojnin,je potrebno to število zreducirati na dve, ali tri: na osnovno pokojnino in na vdovsko pokojnino in pika. Vse ostale vrste pokojnim pa morajo bili plačane iz proračuna in deliti usodo proračuna. Če je v proračunu premalo denarja, ga mora biti manj tudi za vse izredne pokojnine. Če so pokojnine premajhne za preživetje, je to stvar sociale in dodatki morajo biti izplačani iz socialnih skladov.
Tako pa postopno nastaja uravnilovka,saj oni z nižjimi pokojninami pridobivajo dodatke, oni z višjimi pa nič.
Ali je pravično, da bo tisti upokojenec, ki je v pokojninski sklad vplačeval 1000€, kmalu izenačen s tistim, ki je vplačeval 200€. Res je tisti z vplačilom 1000€ imel višjo plačo,ampak je najverejtneje tudi opravljal delo, ki je bilo bistveno več vredno od onega, ki je vplačeval samo 200€.
Žal je uravnilovka na vseh področjih primarno vodilo komunizma, ali lažnega socializma, kakršnega mamo danes v Sloveniji.
Saj imamo socialistično vlado? Imamo socailaistične ministre!
Imamo torej socailaizem in imamo uravnilovko. Goreje tistim nadpovprečnim, saj imamo nekakšno Prokrustovo posteljo.Saj vemo, kaj je Prokrust počel !
Takšna družba je bolana, saj so Prokrusta ocenjevali za zlobneže pred več kot 2.000 leti in dovoliti, da nam Parokrusti vladajo danes je prvovrstna neumnost, ali celo hudobija.