Žiga Turk, Časnik.si: Dvanajst pravil za življenje, ampak čemu?

3
Uredništvo

Žiga Turk v svojem prispevku za Časnik.si piše o prevodu knjige Dvanajst pravil za življenje Jordana Petersona. Zanj pravi, da je eden tistih iskrih mislecev, za katerimi se praši. In to kljub temu, da pravzaprav ne pove nič novega.

V sodobno Ameriko je Peterson prinesel intelektualno pokritje za občutke, ki so jih pogosto artikulirali na desnem robu družbenih omrežij. Sporoča, da ni narobe biti domoljub, da so hierarhije in neenakosti koristne, razlike med moškimi in ženskami pa povsem naravne. Znanstveno spodkoplje temelje neomarksizma in posmodernizma.

Utemeljena sta namreč na dveh napačnih predpostavkah o človeku in družbi. Napredna gibanja verjamejo, da se človek rodi kot praktično nepopisan list, dokler ga ne pokvarita družba in okolje. Iz te zablode izhaja prepričanje, da so ob rojstvu vsi enaki, moški in ženske, beli in temnopolti, da je skoraj samo od vzgoje in okolja odvisno, v kaj bodo odrasli.

Iz prve izhaja druga napaka. Ker da so vsi nepopisani listi med seboj enaki, so lahko neenakosti v družbi samo posledica nepravičnosti. Še več. Razlike med ljudmi, različni položaji in hierarhije so nepravične ali vsaj neutemeljene. Če gre komu dobro, je to zato, ker izkorišča drugega. Te »krivice« da mora dobra država odpravljati.

Rdeča nit Petersonovih nasvetov je, da se je treba samozavestno postaviti zase, stvari vzeti v svoje roke in svoje življenje spraviti v red. Najprej naredi red v svoji hiši, pospravi svojo sobo, izdelaj izpite, potem si šele lahko navlečeš majico s Che Guevaro in se greš na Prešerca pritoževati o družbi in svetu.

V knjigi Dvanajst pravil za življenje so napotki, kako biti junak in kako se izogniti dekadenci. Junak se ne sprašuje o smislu življenja, junak se ne pritožuje nad trpljenjem, junak se ne umika iz kaosa v red, junak red ustvarja, še piše Žiga Turk v kolumni za Časnik.si.

Priporočamo v nakup: 12 pravil za življenje – protistrup za kaos (dr. Jordan B. Peterson)

Knjiga razbija moderne puhle predstave o znanosti, veri in človeški naravi, obenem pa preobraža in plemeniti razum in duha bralcev.

Knjigo lahko naročite TUKAJ (klik!)

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 3

  1. Žiga Turk, nas vedno usmeri v zdravo razmišljanje, ki ga mnogi hočejo izničiti.

    Ko bomo imeli več takih MOŽ, kot je Peterson in Žiga, ki bodo z razsvetljevanjem pomagali RUŠILI TEMELJE NEOMARKSIZMA in POSTMODERNIZMA bo na svetu bolje.
    Sedanji POSTMODERNIZEM dela razjede v zdrav razum in nas pelje v KAOS.
    Sama spadam med konservativne, kar ima današnja družba za nazadnjaštvo. Ker se na svetu vse vrača in obrača, tako kot moda v oblačenju, sem prepričana, da bo z leti spoznano, da MERA konservativnosti pomeni napredek in ne nazadnjaštva.
    Samo poglejmo kam je Evropo pripeljal neoliberalizem – naši pradedje bi se razjokali.

  2. Ljudje izhajamo iz različnih kulturnih okolij. Že ko se rodimo, nismo vsi enaki, saj imamo različne možnosti in različne pogoje za življenje. Nekateri se že rodijo v srajčki (največkrat se izkaže, da je to slabo), drugi se rodijo v revnem ali tudi drugače popolnoma nespodbudnem okolju. Največja sreča za človeka je, da se rodi v ljubeči družini, ki spodbuja otrokov razvoj, ki spodbuja njegove sposobnosti in ga ne zavija preveč v vato, saj življenje ni potica. Življenje so vzponi in padci, uspehi in razočaranja, sreča in nesreča, veselje in žalost. Ga ni na tem svetu človeka, ki bi mu šlo vedno vse gladko.
    Najbolj enostavno je postavljati pravila. Lahko je biti pameten in lahko je govoriti, drugo pa je življenje v praksi. Vsak sam zase ve, kaj zmore in kaj lahko doseže.
    Se pa strinjam s Petersonom, določene stvari ima sigurno prav: predvsem tiste, pospravi najprej svojo sobo, spravi v red svojo hišo…

  3. Zanima me v kakšnih družinah so zrasli in se razvijali goreči člani stranke Levica. Čeprav so mladi, bi vendar morali vedeti kakšne grozne stvari so počenjali komunisti še posebno v državah Varšavskega pakta. Te države so tehnološko in sociološko močno zaostale in so šele po razpadu Sovjetske zveze začele dohajati članice NATO pakta in nevtralne države Evrope. Člani stranke Levica pa zagovarjajo prav iste stvari kot so jih komunisti še petdeset let po drugi svetovni vojni. Zagovarjajo npr. da morajo biti deležni dobička pri nekem privatnem podjetju vsi delavci in menedžerji in lastniki firme enakomerno. Na ta način vendar negirajo vse razlike glede odgovornosti ustvarjanja dobička. Kdo bo potem še hotel vlagati v proizvodnjo in razvoj svoja sredstva, če bo potem moral razdeliti dobiček delavcem, ki so svoje dohodke takoj zapravili za novi avto, gradnjo vikenda ali drage počitnice na Bahamih. Upam, da pametni ljudje ne bodo volili takšne politologe kot je njihov voditelj.

Komentiraj