Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Martin Nahtigal
15

Praznujemo 30. obletnico padca berlinskega zidu, ki naj bi označeval konec hladne vojne in začetek procesa demokratizacije ter osvoboditve izpod tretjega fašizma 20. stoletja – komunizma. Toda velikokrat si izberemo določene dogodke za mejnike, ki naj bi bili ključni za premik države, regije v drugo smer. In velikokrat si predstavljamo, da je bil svet pred in po mejniku popolnoma drugačen. Vendar temu ni tako, kajti navada je železna srajca in ljudje se ne spreminjamo kar tako.

Najbolj tipičen primer tega je ravno Slovenija, ko pride do menjave oblasti in osvoboditve izpod desetletja trajajoče okupacije s strani komunistov. Danes realpolitično in z nekajdesetletno distanco lahko rečemo, da je bila tudi naša osamosvojitev do določene mere zgolj dopuščena. Ter zato tudi na prvi pogled tako uspešen projekt. Zid je padel, tako kot je padel berlinski, ampak pot od tam naprej pa je popolnoma drugačna.

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Nemci so svoj zid porušili in izkopali z vsemi temelji ter se kolektivno, vsaj v veliki meri, odločili, da za tak ali podoben sistem ni mesta v sodobni Nemčiji. Slovenci smo sicer pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

In nikakor si nočemo priznati, da so ravno ti neizkopani temelji in ti koščki razpredeni po celotni državni vertikali ter po celotni Sloveniji ravno to, kar nas ovira pri nadaljnjem razvoju. Zadnje čase so se po naslovnicah pojavljali članki, da so nas Čehi ekonomsko prehiteli. Pa verjetno še kdo, ki je svojo pot pred tridesetimi leti začel na novo, s padcem komunizma. Mi te svoje poti še vedno nismo začeli na novo.

Lepo, da praznujemo 30. letnico padca komunizma. Toda v Sloveniji lahko praznujemo le spotikanje in preobrazbo komunizma.

Kaj lahko praznujemo v Sloveniji?

Še večji problem pa je, da se poskušamo vračati. Želimo se vračati v ekonomski sistem, ki je živel na podlagi zahodnih kreditov in zaplenjenjem premoženja lastnih državljanov. Želimo se vračati v sistem, ki je moril, ropal, požigal in posiljeval lasten narod za dosego strankarskega cilja. Dokler vsa ta dejanja imenujemo kot človeške napake, ne sistemsko početje, podpiramo še tretji in največji element: laž. Umor, kraja in laž so tri postavke, po katerih je komunizem prišel na oblast.

Te tri postavke pa, po uradni interpretaciji zgodovine, ostajajo temelj naše državnosti; imajo pravico da se ponašajo s spomeniki na trgu (demokratične) republike ter dobivajo financiranje za nove filme, spomenike, proslave…

Lepo, da praznujemo 30. letnico padca komunizma. Toda v Sloveniji lahko praznujemo le spotikanje in preobrazbo komunizma. Dokler bodo temelji prejšnjega sistema nedotaknjeni in dokler bodo zidovi prejšnjega sistema slavljeni na državnih proslavah, lahko samo čestitamo Nemcem, da jim je uspelo. Ter se vsak dan trudimo, da bo nam tudi.

Osamosvojili smo se, osvobodili ne. Kajti edina točka programa komunistične revolucije, ki je uspela, je bila sprememba narodnega značaja. Kraja in laž sta kvaliteti v obliki “zrihtal sem si”; streljanje lastnih ljudi v hrbet po raznih grapah je “osvoboditev” in čakanje v vrstah za kruh, omejevanje šolanja na podlagi politične pripadnosti ter zapiranje drugače mislečih pa so “stari dobri časi”.

Dokler je temu tako živimo v Potemkinovi vasi demokracije, ki ne bo nikoli zaživela v polnosti ter razvila vseh svojih potencialov.

Današnji dan na Domovina.je posvečamo spominu na zgodovinsko prelomnico – 30. obletnici padca berlinskega zidu in sesutja komunističnih sistemov za železno zaveso, od Baltika do Jadrana.

Približno na vsaki dve uri bomo objavili razmišljanje enega od sodelujočih avtorjev. Tekom dneva boste tako lahko prebirali razmišljanja dr. Žige Turka, dr. Antona Stresa, Lojzeta Peterleta, mag. Tanje Porčnik, dr. Mateja Avblja, Blaža Podobnika in Martina Nahtigala.   

15 KOMENTARJI

  1. Končno ocena stanja, ki je žebljico udarila na glavico.

    Zakaj bi se sprenevedali, da ne dihamo na škrge in da nam bodo še škrge odpovedale, če se zaspani Slovenci v zadnjem hipu ne bodo zdramili.

    Z miselnostjo po starih obrazcih in samoslepljenjem ne bomo nikoli odšli v nove zarje.

  2. ZAGOTOVO SE NAJBOLJE POKAŽE, KAKO
    SLAB
    je nekdo – v politiki – ĆE JE NA OBLASTI.
    Zato naj ti – !nebodijihtreba ex KP, ZK – SDJEVCI” – kar bodo na “oblasti”
    – seveda
    na”MANJŠINJSKI OBLASTI LMŠ” – da se bo bolj videlo – “KAKO SLABI – SO – ZARES”

    Janez Sloveniana
    Ja?
    Razpustijo naj se – sami !

    Ti ex KP, ZK STALINISTIČNA -TITOISTIČNA “strančica”
    – so dokazljivo tudi po 1991. letu povzročili – veliko slabega nam Slovencem
    in naši R. SLOVENIJI.
    Bomo priredili veliko VESELICO – ko odidejo iz javnega življenja
    – ti čudaški
    “PONOSNI NASLEDNIKI” (=citat besed SD poslanca Koprivca)
    KPS STALINISTA –
    – IVANA MAČKA, ki je imel 3 razrede ljudske šole
    in “celo goro smrtnih grehov”
    “KRIK VESELJA DO NEBES” – se bo razlegel iz nas SLOVENCEV
    po Sloveniji,
    ko se bo seula ta ex KP, ZK – SD. L.R. JANEZ KEPIC-KERN KOMENDA

    • Ivan Maček – Matija je bil izučen tesar oziroma cimerman po slovensko.

      V ljubljanskem predmestju še danes stoji kozolec, ki ga je postavil cimerman Ivan Maček.

      Natančne lokacije ne bom izdal, da ga občudovalci njegovega dela in življenja ne bi požgali.

      • KREZAVI,pravilno bi moral napisti,da je “CIMPERMAN” Maček postavil kozolec.
        Tvoj tovariš Janez Janša pa še tega ni bil sposoben.

      • Dzi nu nje ja, prjatu razumni, veseli me, da te tvoj gospodar še spusti k besedi, resda neumni, vendar zabavni..

        Znanci, priatelji in drugi ljudje, ki želijo biti informirani, me v tednu, ko praznujemo padec berlinskega zidu, sprašujejo, ali si ti res malo čuden od takrat, ko ti je zidak iz berlinskega zidu padel na glavo, zato nam povej, ali je v tem res kaj resnice.

        Ta tvoja čudaškost bi namreč lahko bila posledica tudi kake hujše nesreče oziroma bolezni ali pa celo podedovana po tvojem stvarniku, saj se o Nevidnem in debeli berti širijo enaka namigovanja.

      • “dzi nu ne njaju” je Janša postavil 1.republiko Slovenijo, pa tega (še ) ni opazil.

        Satanist Maček pa pod nadzorstvom svojega mojstra en kozouc – to pa ja.
        Naj bo spomeniško zaščite in prestavljen v park Zvezd, pobarvan v krvavo rdeče!

        No zdaj imamo jeznega vajenca Ivana Mtijo-Mačka Cimpermana po švabsko !

  3. Saj pri nas sploh ni bilo zidu, in ne komunizma in ne generalnega sekretarja partije, ki bi bil despot, kot je bilo to v NDR. In težko si predstavljamo, da bi v osrednjem nemškem časopisu ob 30-letnici imeli intervju s Honeckerjem (če bi bil še živ), kot se je to primerilo v našem Delu, kjer so ob tej priliki objavili intervju s tedanjim slovenskim partijskim sekretarjem Kučanom. Kučan je res pravi sogovornik, on lahko res kompetentno pripovedije, kako se je podiral zid in kako se gradi demokracija!
    Evropa slavi svobodo, pri nas pa slavijo potuhnjenega diktatorja. O ti ovčji, ti beli narod, zdaj veš kaj si! (prosto po Kosovelu)

    • Jože Kurinčič , zaman so vse analize,pojasnila in še kaj,dovolj so tvoji stavki o Kučanu,Delu in berlinskem zidu.To je danes resnična Slovenija.
      Imamo Slovenijo in to je vse- vse drugo je “preslikava socializma”,s packami “demokracije” !

    • Martin Nahtigal,tvoj članek je od vseh člankov na temo “berlinskega zidu” in “Slovenije” daleč najboljši. Nič ni potrebno odvzeti, niti posebej dodajati. Se strinjam z njim in podpišem !
      Dodam le : kolikor nas poznam,na boljše nam ne bo šlo še najmanj tri do štiri genaracije, in to le pod pogojem,da nas večina začne razmišljati v duhu tvojega zapisa ! Dvomim!

    • J. Kurinčič
      Mnogo nas je, ki ugotavljamo, da MEDIJI pomagajo v Sloveni spet rehabilitirati DIKTATURO komunističneka sistema.

      Ta intervju, kot tudi več podobnik komentatorjev in VODITELJIC (alla Mojca Pašek) na RTV – ZAMEGLJUJEJO našo osamosvojitev in pot, ki smo jo gradili, da bi zaživel DEMOKRATIČNI sistem.

      PROBLEM je še vedno – zadnji PREDSEDNIK PARTIJSKEGA – KOMITEJA in sedanji “graditelj demokracije”, ki ima še vedno v rokah vse vzvode MOČI.

  4. Da bomo lažje sprejeli kruto rensnico, poglemo preko Karvank in naprej preko Avstrije.
    Tam, v Nemčiji, ki je porušila in izkopala temelje, je ponovno vzklilo seme zla. Zeleni se krepijo in njihovo število raste.
    Gdo in kaj so zeleni. Zeleni so kot lubenica. Od zunaj je lubeniva zelena, notrnjost pa je krvavo rdeča s črnimi semeni zla. Svetovna mati vseh migrantov, špekulantov in djihadistov je prav vzodna Nemka, ki je bila aktivist FDJ in omiljenka Stazija.
    Zato, dragi Slovenci, niso samo med nami ljubitelji komunizma in rusofili ter titoljubci.

    • Jožef,tudi s tvojimi stavki se strinjam.Nemci so z Angelo dobili vse in spet zgubljajo bistvo ! Poleg tega pa v nesrečo (kolikokrat že!) spet spravljajo Evropo. Angleži pa se ponovno obnašajo kot “bimboti”.Očitno to lahko počnejo,ker večina Evropejcev misli,da gre za realno “veličino”. V zgodovini dokazano,praviloma na škodo Evrope.

  5. Celoten zahodni svet je padel v nezavidljivo stanje, ki udejanja novo diktaturo, represijo in odmik od vsakega razuma. Kje so razumniki in poštenjaki, ki si upajo še kaj povedati? Kdo jih sploh navaja, da bi jih ljudje lahko slišali?
    In zdi se, da prosperirajo edino lakaji z vljudno politično koprektnostjo.

  6. Pred tremi desetletji smo z zavidanjem in rahlo naivno gledali proti zahodu in od tam želeli uvoziti demokracijo in vrednote, ki držijo demokratično družbo skupaj. Danes, po 30.letih je ta isti zahod degeneriran, propadla civilizacija z verbalnim deliktom v svoji zakonodaji, s političnimi zaporniki, z nerazumljivimi sodbami s katerimi obsojajo žrtve in ne storilce, s strahopetnimi in korumpiranimi politiki, z diktaturo manjšin, degradacijo družine, relativizacijo resnice, s stotimi spoli, utišanimi državljani, podrtimi, opuščenimi in zažganimi cerkvami, s pohujševanjem in indoktrinacijo otrok v šolah, z anatemiziranjem naroda in njegovih vrednot in tradicij, z zmerjanjem s fašisti in nacisti vseh tistih, ki se s tem kolektivno norim početjem ne strinjajo………
    Tam , v tej zahodni Evropi nimamo več kaj iskati. Tam več ni navdiha. Tu na vzhodu bomo morda preživeli vso to gnitje kulture še kako destletje ali dva več, ker je v slovanskem sveti le za šćepec več zdrave pameti. Kakor-koli se nekateri zmrdujejo nad Rusijo, a tam svojo kulturo, kljub 70 letnim pregonom le te, spoštujejo.
    Angleški žurnalist D. Murray je napisal na to temo dve knjigi: Čudna smrt Evrope in Blaznost množic ( The strange death of Europe, Madness of crowds). Berite ali si predstavitve oglejte na youtube.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime