Zid je padel, ampak oh, kako dolga je še pot ...

Bom začel z resnično zgodbo.

Kmalu po padcu berlinskega zidu, ko so se tudi pri nas že izvedle spremembe, me je eden od urednikov takratnega dnevnika Slovenec prosil za članek na temo: Zakaj je propadel komunizem? V nekaj nadaljevanjih sem analiziral moralni, ekonomski in demokratični primanjkljaj, ki je botroval padcu trdih komunističnih režimov. Toda članki niso izšli. Zakaj? Urednik, ki jih je naročil, je odšel na dopust, oseba, ki ga je nadomeščala in ki se je izobraževala na tedaj edini slovenski novinarski izobraževalni ustanovi, pa je presodila, da moji članki tudi za Slovenca niso primerni.

Povsem enako cenzuro je neko moje kritično pisanje na račun neizpolnjevanja ustavne odločbe o financiranju zasebnih osnovnih šol doživelo letos poleti, po skoraj treh desetletjih »demokracije«, na Facebooku, za katerega »skrbijo« na isti novinarski šoli.

Ne vem, od kod sem zvedel za rek: »Politični sistem je mogoče spremeniti v treh mesecih, gospodarskega v treh letih, mentaliteto pa v treh generacijah«. Zaenkrat  se na ravni mentalitete (idej, vrednot, zamisli, vizij, pa tudi predsodkov) še ni veliko spremenilo.

Komunizem se je sesul, ker se je razkril kot neverodostojna ideja, nekonkurenčna gospodarska ureditev in kot nehumana politična praksa.

Sesut na celi črti

Berlinski zid je padel, ker je klasični komunizem gospodarsko vedno bolj zaostajal za gospodarstvi svobodnega trga, politično in kulturno pa je postal kot vzročni primer totalitarnega sistema neznosen za sodobno zavest o človekovih pravicah. Velikim marksističnim ideološkim zgodbam o neogibnem razrednem boju, vzniku brezrazredne družbe iz pepela propadlega kapitalizma in podobnim mesijanizmom po letu 1968 ni bilo več mogoče verjeti. Spremenila se je miselna paradigma. Čutilo se je drugače. Vloga vzhodnoevropskih disidentov, pisateljev in Janeza Pavla II. je bila velika. Celo v samih marksističnih ideoloških vrstah je stare zgodbe začel nažirati vsesplošni dvom v marksistično Resnico. Tudi navadni ljudje so se sicer še vpisovali v partijo, a brez prepričanja v ideologijo, iz golega oportunizma, ker pač brez rdeče knjižice ni bilo poklicne perspektive.

Komunizem se je sesul, ker se je razkril kot neverodostojna ideja, nekonkurenčna gospodarska ureditev in kot nehumana politična praksa. Zasluga Gorbačova, ki je marca 1988 obiskal Slovenijo in jo odlikoval z vzdevkom »socialistični laboratorij«, je bila, da ni več s silo zadrževal sprememb v sovjetskem bloku.

"Sestop z oblasti" po slovensko

V Sloveniji, ki je neposredno mejila na drugačen svet, smo zaradi odprtih mej že poprej z enim krilom pljuč dihali drugače. Zato se še toliko bolj zastavlja vprašanje, kako da nismo bolj dosledno in z obema nogama stopili na pot demokracije in pluralizma. Kako to, da se nam je zgodila »globoka država« ali »strici iz ozadja«? Kakšna je bila prava narava sprememb v tem »socialističnem laboratoriju« pod Triglavom? Je to bil res »konec komunizma«? Ali pa samo zamenjava ene njegove oblike (stalinistično-titoistične) z drugo, s slovensko verzijo »perestrojke«?

Kako, da smo spet nekaj posebnega, kakor smo bili ob vzponu komunizma, ker so edino v Sloveniji revolucijo izpeljali domači komunisti in ni prišel k nam s sovjetskimi tanki, kakor v večini držav nekdanjega vzhodnega bloka?

Mlajši del vodstva slovenske partije je pravočasno zaznal, da staremu sistemu bije poslednja ura, zato se je na prehod pripravil s finančnimi prenosi v davčne oaze ter z novo organizacijo stare Udbe in borčevske organizacije.

Dejstvo je, da je mlajši del vodstva slovenske partije pravočasno zaznal, da staremu sistemu bije poslednja ura, zato se je na prehod pripravil s finančnimi prenosi v davčne oaze ter z novo organizacijo stare Udbe in borčevske organizacije. Prehod je bil voden in ni potekal toliko med komunisti in demokrati, ampak bolj med »starimi« in »mladimi« komunisti. Ti so zaigrali »dvorno opozicijo« in izvedli nadzorovani »krizni menedžment«.

Ustvarili so sicer videz demokratizacije, a dejanske oblasti niso izpustili iz rok. Njihov »sestop z oblasti« je bil - kakor vedno pri komunističnih vodilnih geslih - pravo nasprotje od tistega, kar bi naj pomenil. Vkopali so se v nekaj odločilnih monopolov, predvsem v izobraževanju in javnih glasilih, dodatno pa še v gospodarstvu (državna podjetja) in financah. Prijem ne popušča, ampak se po letu 2008 krepi. Klasičnih proletarcev že zdavnaj ni več, ampak se boj bije na ravni vodilnih idej in kulture (jezika, vrednot, ideologije). Zato taka nepopustljivost na izobraževalnem področju in na področju javnih glasil.

Velika zmota intelektualcev

K temu je treba dodati še nekaj objektivnih okoliščin, ki gredo na roko »globoki državi« ali »stricem iz ozadja«.

Prva je naša številčna majhnost. Dva milijona ljudi je z nekaj monopoli lažje obvladovati kakor deset ali še več milijonov. Druga je splošno razširjeno zahodno potrošništvo, ki razkraja demokratično angažiranost in politično odgovornost državljanov. Čeprav nihče ne taji, da nam vlada »globoka država«, še naprej nasedamo isti potegavščini »instant stranke«. Šteje materialno blagostanje. Intelektualci, ki so vodili izhod (exodus) iz komunizma in mahali z zastavami politične svobode, človekovih pravic, in slovenske državne samostojnosti, so se varali v prepričanju, da jim množice sledijo zaradi teh idealov. Večina je sledila iz potrošniških upov, da ne bodo več hodili po nakupih v Avstrijo in Trst. Tudi zato je bil plebiscit tako uspešen. K temu je treba končno prišteti še evropsko levičarsko anarhistično usmerjenost (odklanjanje družine, države, krščanstva, narodnosti in nacionalne kulture ter vseh drugih avtoritet), ki jo pri nas toliko lažje širi leva oblast prek vzvodov oblasti v izobraževanju in medijih.

Politiki podkupujejo državljane tudi z bonitetami, kot je povsem liberalizirani splav, popolna permisivnost na področju spolnosti (teorija spola) in evtanazija, katere uvedba se postopoma že pripravlja. Preveč je takih, ki jim ustreza odsotnost zavezujočih vrednot človekovega dostojanstva in se ne menijo za to, da s tem uničujejo evropsko duhovno identiteto.

[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]