Žičnice kot javni prevoz: zakaj se zdi to smiselno
Kogar piči kača, se običajno ustraši že vsake vezalke. Nič čudnega, da so mnogi zastrigli ob besedah predsednice žičničarjev, Manuele Božič Badalič, da naj bi žičnice postale del javne infrastrukture.
Besedna zveza namreč kaj hitro asociira na premnoge propadle projekte, ki smo jih morali financirati davkoplačevalci. Začelo se je s prvo sanacijo bank, končalo z gromozansko bančno luknjo. Vmes smo neumorno sponzorirali še kup državnih izgubašev, od Mure do Adrie Airways. Nazadnje smo se naposlušali groženj o koncu sveta ali vsaj naši odrezanosti od njega, če veleumnega letalskega izgubaša ne bo več. Rezultat? Adriine lete so že nadomestili ostali prevozniki in še bolj jih bodo, ko se umirijo špekulacije vlade o ustanovitvi novega državnega izgubaša.
Žičnice v to zgodbo ne sodijo. Po besedah Božič Badaličeve vsak v smučišča vložen evro generira sedem evrov prihodkov. Recimo, da pretirava in vsak vložen evro pridela zgolj dva evra. Če država vloži 6 milijonov v eno sedežnico, zaslužimo 12 milijonov prihodkov in z njimi kupimo še dve. Seveda ni treba denarja vlagati zgolj v sedežnice, pač pa v izgradnjo novih nastanitev, izboljšanje gastronomske ponudbe, različne prireditve itd. Kaj so že generirale milijarde izpuhtele v bankah, nasedlih gradbenih projektih ali letalskem prevozniku? Samo nekaj bogatašev ter zadolženih bogatunov, ki se jim milijonski dolgovi odpisujejo po tekočem traku.
Slovenska smučišča so enostavno premajhna, da bi lastniki sami financirali nove sedežnice in ostalo infrastrukturo. Avstrijska smučišča si zaradi velikosti smučišč, posledično večjega števila smučarjev, ki si plačujejo najdražje karte in luksuzne nastanitve, to lahko privoščijo. Majhnost pa je slovenska prednost zlasti na področju poletnega turizma. Ni veliko držav, v katerih lahko zajtrkuješ v prestolnici, pozno kosilo pa poješ na najvišjem dvatisočaku.
Vlaganje v žičnice torej ni nujno le zaradi zimske pač pa še bolj zaradi poletne sezone. Če pozimi nikoli ne bomo na ravni razvitosti Avstrije, Italije ali Francije, pa jih lahko poleti hitro dosežemo in prekašamo. Že zdaj se številni tujci čudijo lepotam slovenskih vrhov, toda možnosti za napredek so praktično neskončne. Poleg ljubiteljev gora namreč obstaja še vrsta vplivnežev, ki bolj kot naravo cenijo čudovite posnetke, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih. Njim se ne ljubi ure in ure sprehajati po vršacih. Potrebujejo samo nekoga, ki jih zapelje do vznožja žičnice s katero se vzpnejo na želeno destinacijo. Tam naredijo kup čudovitih posnetkov, si privoščijo dober obrok in že so nared za odhod v dolino.
In kar je najlepše, tisoči njihovih sledilcev so deležni brezplačne promocije naše države. Če se jih zgolj majhen delež odloči za prihod k nam, se za razvoj dobro plačanih delovnih mest ni bati. Običajnim obiskovalcem pa bi zagotovo prijal ogled kakšne prireditve, na kateri bi seveda lahko zapravili kakšen evro.
Imamo pa seveda še drugo možnost. Žičničarje pustimo same, da stopicajo na mestu, torej počasi a zanesljivo umirajo. Milijonov za vlaganje v infrastrukturo sami pač ne bodo zbrali. Že res, da ob njihovem pogrebu ne bomo plačevali milijard, kot smo počeli pri bankah, toda ne smemo se slepiti. Brez vlaganj v infrastrukturo ter spodbujanja gorskih kmetij bomo potencialno izgubili milijarde.
Slovenski hribovski turizem lahko pravi kvalitativni preskok stori zgolj z rahlo pomočjo države.
Besedna zveza namreč kaj hitro asociira na premnoge propadle projekte, ki smo jih morali financirati davkoplačevalci. Začelo se je s prvo sanacijo bank, končalo z gromozansko bančno luknjo. Vmes smo neumorno sponzorirali še kup državnih izgubašev, od Mure do Adrie Airways. Nazadnje smo se naposlušali groženj o koncu sveta ali vsaj naši odrezanosti od njega, če veleumnega letalskega izgubaša ne bo več. Rezultat? Adriine lete so že nadomestili ostali prevozniki in še bolj jih bodo, ko se umirijo špekulacije vlade o ustanovitvi novega državnega izgubaša.
Žičnice v to zgodbo ne sodijo. Po besedah Božič Badaličeve vsak v smučišča vložen evro generira sedem evrov prihodkov. Recimo, da pretirava in vsak vložen evro pridela zgolj dva evra. Če država vloži 6 milijonov v eno sedežnico, zaslužimo 12 milijonov prihodkov in z njimi kupimo še dve. Seveda ni treba denarja vlagati zgolj v sedežnice, pač pa v izgradnjo novih nastanitev, izboljšanje gastronomske ponudbe, različne prireditve itd. Kaj so že generirale milijarde izpuhtele v bankah, nasedlih gradbenih projektih ali letalskem prevozniku? Samo nekaj bogatašev ter zadolženih bogatunov, ki se jim milijonski dolgovi odpisujejo po tekočem traku.
Če pozimi nikoli ne bomo na ravni razvitosti Avstrije, Italije ali Francije, pa jih lahko poleti hitro dosežemo in prekašamo.
Potencial: poletna sezona
Slovenska smučišča so enostavno premajhna, da bi lastniki sami financirali nove sedežnice in ostalo infrastrukturo. Avstrijska smučišča si zaradi velikosti smučišč, posledično večjega števila smučarjev, ki si plačujejo najdražje karte in luksuzne nastanitve, to lahko privoščijo. Majhnost pa je slovenska prednost zlasti na področju poletnega turizma. Ni veliko držav, v katerih lahko zajtrkuješ v prestolnici, pozno kosilo pa poješ na najvišjem dvatisočaku.
Vlaganje v žičnice torej ni nujno le zaradi zimske pač pa še bolj zaradi poletne sezone. Če pozimi nikoli ne bomo na ravni razvitosti Avstrije, Italije ali Francije, pa jih lahko poleti hitro dosežemo in prekašamo. Že zdaj se številni tujci čudijo lepotam slovenskih vrhov, toda možnosti za napredek so praktično neskončne. Poleg ljubiteljev gora namreč obstaja še vrsta vplivnežev, ki bolj kot naravo cenijo čudovite posnetke, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih. Njim se ne ljubi ure in ure sprehajati po vršacih. Potrebujejo samo nekoga, ki jih zapelje do vznožja žičnice s katero se vzpnejo na želeno destinacijo. Tam naredijo kup čudovitih posnetkov, si privoščijo dober obrok in že so nared za odhod v dolino.
In kar je najlepše, tisoči njihovih sledilcev so deležni brezplačne promocije naše države. Če se jih zgolj majhen delež odloči za prihod k nam, se za razvoj dobro plačanih delovnih mest ni bati. Običajnim obiskovalcem pa bi zagotovo prijal ogled kakšne prireditve, na kateri bi seveda lahko zapravili kakšen evro.
Imamo pa seveda še drugo možnost. Žičničarje pustimo same, da stopicajo na mestu, torej počasi a zanesljivo umirajo. Milijonov za vlaganje v infrastrukturo sami pač ne bodo zbrali. Že res, da ob njihovem pogrebu ne bomo plačevali milijard, kot smo počeli pri bankah, toda ne smemo se slepiti. Brez vlaganj v infrastrukturo ter spodbujanja gorskih kmetij bomo potencialno izgubili milijarde.
Slovenski hribovski turizem lahko pravi kvalitativni preskok stori zgolj z rahlo pomočjo države.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Sprehajalec
Prispevek dokazuje omejeno razumevanje razvoja.
Kaj bi bilo, če enostavno žičnice v Kranjski gori zapremo in ni več smučanja?????
Kaj je bilo v Bohinju in okolici ko ni delal dve sezoni Vogel.
Kaj je bilo, ko je izpadel Kanin eno sezono pozimi vedo vsi Bovčani.
Zato je paberkovanje kakšnega vseznalca s FDV izobrazbo zgolj dodatek več k slovenski blaznosti.
Če drugega ne, za strokovno podporo žičničarstvu potrebuješ posebno izobrazbo, ki temelji na tehniki. Za strežbo v baru ali gostilni pa lahko uporabiš tudi diplomo FDV. VSI gostinci in Hotelirji IMAJO dolžnost da sofinancirajo žičnice za smučanje. Če tega ne naredijo pa naj hotele in gostilne zaprejo.
Prav vsak, ki sedi doma, in mu je stari ata zagotovil malo večjo hišo, se gre oddajanje sob z zajtrkom, kjer je vsa hrana pakirana v plastiki. Popoldan pa natepava kako je zelen bolje zelenjavarski, ker skrbi za naravo. Da to je kontrabantarstvo v Sloveniji, tu so med nami in z nami pa pravijo in govorijo o poštenosti.
Prispevek to samo potrjuje.
Teodor
Če vsak evro prinese sedem drugih, potem seveda res ni potrebe po vključevanju davkoplačevalcev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.