Kogar piči kača, se običajno ustraši že vsake vezalke. Nič čudnega, da so mnogi zastrigli ob besedah predsednice žičničarjev, Manuele Božič Badalič, da naj bi žičnice postale del javne infrastrukture.
Besedna zveza namreč kaj hitro asociira na premnoge propadle projekte, ki smo jih morali financirati davkoplačevalci. Začelo se je s prvo sanacijo bank, končalo z gromozansko bančno luknjo. Vmes smo neumorno sponzorirali še kup državnih izgubašev, od Mure do Adrie Airways. Nazadnje smo se naposlušali groženj o koncu sveta ali vsaj naši odrezanosti od njega, če veleumnega letalskega izgubaša ne bo več. Rezultat? Adriine lete so že nadomestili ostali prevozniki in še bolj jih bodo, ko se umirijo špekulacije vlade o ustanovitvi novega državnega izgubaša.
Žičnice v to zgodbo ne sodijo. Po besedah Božič Badaličeve vsak v smučišča vložen evro generira sedem evrov prihodkov. Recimo, da pretirava in vsak vložen evro pridela zgolj dva evra. Če država vloži 6 milijonov v eno sedežnico, zaslužimo 12 milijonov prihodkov in z njimi kupimo še dve. Seveda ni treba denarja vlagati zgolj v sedežnice, pač pa v izgradnjo novih nastanitev, izboljšanje gastronomske ponudbe, različne prireditve itd. Kaj so že generirale milijarde izpuhtele v bankah, nasedlih gradbenih projektih ali letalskem prevozniku? Samo nekaj bogatašev ter zadolženih bogatunov, ki se jim milijonski dolgovi odpisujejo po tekočem traku.
Če pozimi nikoli ne bomo na ravni razvitosti Avstrije, Italije ali Francije, pa jih lahko poleti hitro dosežemo in prekašamo.
Potencial: poletna sezona
Slovenska smučišča so enostavno premajhna, da bi lastniki sami financirali nove sedežnice in ostalo infrastrukturo. Avstrijska smučišča si zaradi velikosti smučišč, posledično večjega števila smučarjev, ki si plačujejo najdražje karte in luksuzne nastanitve, to lahko privoščijo. Majhnost pa je slovenska prednost zlasti na področju poletnega turizma. Ni veliko držav, v katerih lahko zajtrkuješ v prestolnici, pozno kosilo pa poješ na najvišjem dvatisočaku.
Vlaganje v žičnice torej ni nujno le zaradi zimske pač pa še bolj zaradi poletne sezone. Če pozimi nikoli ne bomo na ravni razvitosti Avstrije, Italije ali Francije, pa jih lahko poleti hitro dosežemo in prekašamo. Že zdaj se številni tujci čudijo lepotam slovenskih vrhov, toda možnosti za napredek so praktično neskončne. Poleg ljubiteljev gora namreč obstaja še vrsta vplivnežev, ki bolj kot naravo cenijo čudovite posnetke, ki jih objavljajo na družbenih omrežjih. Njim se ne ljubi ure in ure sprehajati po vršacih. Potrebujejo samo nekoga, ki jih zapelje do vznožja žičnice s katero se vzpnejo na želeno destinacijo. Tam naredijo kup čudovitih posnetkov, si privoščijo dober obrok in že so nared za odhod v dolino.
In kar je najlepše, tisoči njihovih sledilcev so deležni brezplačne promocije naše države. Če se jih zgolj majhen delež odloči za prihod k nam, se za razvoj dobro plačanih delovnih mest ni bati. Običajnim obiskovalcem pa bi zagotovo prijal ogled kakšne prireditve, na kateri bi seveda lahko zapravili kakšen evro.
Imamo pa seveda še drugo možnost. Žičničarje pustimo same, da stopicajo na mestu, torej počasi a zanesljivo umirajo. Milijonov za vlaganje v infrastrukturo sami pač ne bodo zbrali. Že res, da ob njihovem pogrebu ne bomo plačevali milijard, kot smo počeli pri bankah, toda ne smemo se slepiti. Brez vlaganj v infrastrukturo ter spodbujanja gorskih kmetij bomo potencialno izgubili milijarde.
Slovenski hribovski turizem lahko pravi kvalitativni preskok stori zgolj z rahlo pomočjo države.
Če vsak evro prinese sedem drugih, potem seveda res ni potrebe po vključevanju davkoplačevalcev.
Da, to bi šlo, če bi ljudje več v Gre hodili .. a Žal se Bo To Zgodilo Šele tik pred Koncem “sveta” v Drugi polovici Naslednjega Desetletja. Vse do tedaj pa bodo žičnice verjetno še naprej stagnirale . In tuid morajo, kajti smučanje še vedno Je napačen “šport” , ker je Prenevaren in se bi ljudje pozimi še vedno preveč žičnic posluževali . V bistvu tudi za pohodništvo žičnice Žal Niso tako dobre, ker se podpira človeško Lenobo z njimi , ker potem premalo časa ostane za Pohodništvo/Gorništvo. Mir naj vam bo vse do Nove Dobe, takoj za Koncem “sveta” v Naslednjem Desetletju.
Prispevek dokazuje omejeno razumevanje razvoja.
Kaj bi bilo, če enostavno žičnice v Kranjski gori zapremo in ni več smučanja?????
Kaj je bilo v Bohinju in okolici ko ni delal dve sezoni Vogel.
Kaj je bilo, ko je izpadel Kanin eno sezono pozimi vedo vsi Bovčani.
Zato je paberkovanje kakšnega vseznalca s FDV izobrazbo zgolj dodatek več k slovenski blaznosti.
Če drugega ne, za strokovno podporo žičničarstvu potrebuješ posebno izobrazbo, ki temelji na tehniki. Za strežbo v baru ali gostilni pa lahko uporabiš tudi diplomo FDV. VSI gostinci in Hotelirji IMAJO dolžnost da sofinancirajo žičnice za smučanje. Če tega ne naredijo pa naj hotele in gostilne zaprejo.
Prav vsak, ki sedi doma, in mu je stari ata zagotovil malo večjo hišo, se gre oddajanje sob z zajtrkom, kjer je vsa hrana pakirana v plastiki. Popoldan pa natepava kako je zelen bolje zelenjavarski, ker skrbi za naravo. Da to je kontrabantarstvo v Sloveniji, tu so med nami in z nami pa pravijo in govorijo o poštenosti.
Prispevek to samo potrjuje.
,Bravo Mihec! To, da imajo v “državah smučarskega turizma” zakonsko obvezo vsi v tisti občini zakonsko določeno sofinanciranje pri žičničarski in drugi infrastrukturi, ter imajo zato tudi besedo pri razvoju, je nuja in pogoj, da gre razvoj naprej, sicer pa se skrivoma dokapitalizira po tajkunskih kanalih in je prikrito, da to stane državo-davkoplačevalce bistveno več in netransparentno kot pri drugih panogah, kjer se meša državno in zasebno-posredno ali neposredno. To je postal sistem, ki ga je najtežje spremeniti.
Seveda pa, če se sprejme zakon od podpori žičnicam, se bo vsaj vedelo od kod prihaja in to za vse in ne kot sedaj.
Ampak podpiram, kljub temu, posojila države pri izgradnji novi žičniških naprav in umetnega zasneževanja, toda ne tam, kjer bodo otoplitve (vsaj pod 1500 metrih, če ne višje) naravni sneg odjuge topile, že čez 10 let, tako kot sedaj v Kopru! V alpskih državah je že dolgo v veljavi zakon, po katerem se novih žičniških naprav ne sme graditi pod n.v. 1500 metri! Če bioni tak zakon sprejemali danes, bi bila ta meja vsaj na višini 1800 metrih, če ne na 2000 metrih.
Vsak vložen evro se podvoji, posedmeri…hm ja, toda v alpskih državah imajo tudi zakon, da MORAJO vsi v dolini, ki imajo koristi od turizma, prispevati sorazmerni delež k obratovanju žičnic idr., Slovenija pa “najnaprednejša država” pa tega nima. Torej, vsekakor bi bilo koristno, da se smatra dostavna žičnica, vsaj visokogorskih smučišč nad 1500 metri višine, kot javna infrastruktura, toda pod omenjenim pogojem sprejetja še tega zakona.
Brez tega, bo umetno zasneževanje smučišč pod 1800 metri neznosen strošek in če ne bo še dodatnih ugornosti, bodo morali zapirati smučišča enega za drugim in obratovati zgolj poleti.
Novi lastnik žičnic v Kranjski Gori to ve in se bo tako tudi obnašal, če bodo zime vedno bolj tople.
Letošnja potrjuje napovedi, da se bo vreme v srednji in zahodni Sloveniji hitreje ogrevalo kot severno od nje, ker bo vpliv vetrov iz juga, zahoda in jugovzhoda podaljševal jesen v januar, potem pa od zimene boostalo nič kaj dosti.
Smiselno bo le graditi smučarske proge nad 1800 metri. Sedaj imamo Kanin in zganiti se je treba še na kateri od drugih gora v Julijcih in kamniško/Savinjskih Alpah, drugega ne preostane in to čimprej.
Financiranje v nižje proge pa je popoln nesmisel. Korošci imajo Peco, ki omogoča smuko na obeh straneh. Korošci imajo Peco, mi na na tej gori spimo skupaj s Kraljem Matjažem v glavah in gremo še vedno “s titom naprej!!”
žičnico v kranju od avtobusne do železniške….
Kar nekaj na pamet govoriti o zapiranju smucisc na nizjih terenih je malce bosa. Velika razlika je ali je ta teren npr na smuciscu v Crmosnjicah ali pa v Kranjski Gori oziroma Ratecah, kjer so na visini 800m se vedno prave zime. Tudi ta histerija o podnebnem segrevanju ze presega vse meje. Ze leta 1965, ko so delali plane za razvoj Velike Planine, so ugotovili, da si sledijo obdobja dolgih zim in obdobja milih zim, da je smuka mozna od novembra do maja, ALI PA da prva snezna odeja zapade sredi januarja in traja le do marca… karkorkoli vsi, ki mislite, da je pri nas sploh mozno zgraditi novo smucisce na visjih legah ocitno ne veste, da so vecino Slovenije pokrili z nekimi krajinski parki, natura 2000, kulturno spomeniske zascite… tako da ne nekaj na pamet govorit kaj bi lahko, ker se ne da in za Slovenijo ni cloveka, ki bi to speljal, ne da bi prej od starosti umrl ali znorel zaradi vseh postopkov in seveda nasprotovanj. Uglavnem, kot so ze komentatorji pred menoj pisali, bi morala biti obvezna participacija vseh udelezencev, ki so posredno povezani z zivljenjem na smuciscu. Ze, ce bi drzava vsako leto namenila le nekaj odstotkov pobranega ddv-ja s podrocja smucarskega turizma, ki bi imeli nove in moderne naprave…
Poglej v sosednjo Avstrijo, kar čez Karavanke, kamor hodi večina slovenskih turistov, ki gredo za vgeč dni smučat, kako to deluje in bo to doseženo, da se bo dobil denar za obnovo smučarskih naprav. Toda pri nas ne deluje gospodarski sistem, dokler vodijo državo iz ozadja in ospredja neke lutke. najprej je trebo to urediti in potem je mogoče, dea bo deloval tudi tržno/socialni sistem ter razne tehnologije in participacije.
Sicer je prav, da država sprejme zakon NAJPREJ o obnovi vseh smučišč, da ne bo vse crknilo, potem pa naprej…
Za nove žičnice in te, ki so za dobo 10-15 let naprej pa je mogoče upošđtevati še kako podnebne spremembe. zavarovana območja v tem pogledu ignorirati, razen TNP-ja. No, saj se ni bati, na Voglu so ga že ignorirali, ker bodo gradili bazen za umetno zasneževanje. Mislim, da je prav, da se tak kompromis na obstoječem smučišču naredi, ne pa posegati v sam Triglav!!!
2. Tudi KG so že dosegle podnebne spremembe in kdor si zatiska oči, pač slabo vidi in spravlja sam sebev nevarnost. Treba je vzeti stvari realno, če jih v Alpah jemljejo, kjer bodo ogrevanja manjša kot pri nas. Koroška nekako spada še k njim, kar je tukaj pa ne več. Želimo jim vse najboljšpe, toda z realnim pogledom.
Je pa dejatvo, da rabimo tudi zimo, sicer poletje ne omogoča zaposlitve resnim kadrom in bodo zbežali.
Tako mora tudi sedanji lastnik, lastniki nižinskih smučišč še pravočasno začeti vlagati v terene višje v svoji dolini ali kateri drugi. Posli in najboljši strokovnjaki se pač selijo tja, kjer so pogoji najboljši.
ČĆe ne bodo tega nareidli lastniki v Sloveniji, se bodo najboljši kadri in turisti selilik sosedom!
Ali se to v drugih ponogah že ne dogaja?! Tudi pred bedasto neznalsko in zaplankano butnskalasto politiko bežijo naši najboljši kadri.
Haloooo, zakaj si zatiskati oči? Vedno v lastno škodo. Nenazadnjue se selijo in skrivajo s svojim kapitalom opranih korenin tudi tisti, ki sedaj vladajo tej revščini zaslepljenih volilčkov!!! Pa brez zamere.
Imate prav !