Zgodovina slovenskih četrtih mest na olimpijadi: Tisti, ki točno vedo, da šteje le medalja

Važno je sodelovati, pravi znan olimpijski rek. A ob bučnih slavjih in sprejemih, ki jih spremljamo te dni v vaseh naših nosilk medalj, se toliko bolj zavemo, da na olimpijskih igrah štejejo v bistvu le prva tri mesta. Ker so športniki že dolga leta med seboj rezultatsko tako blizu, razlike med njimi pa so minimalne, se večkrat zgodi, da je v plesu desetink, stotink, metrov ali točk, tisti, ki je na četrtem mestu tako blizu, a kljub vsemu tako daleč.

S pogledom v preteklost izpostavljamo nekaj slovenskih športnikov, ki so kruto doživeli usodo profesionalnega športnika, ki leta in leta gara za medaljo, pa se mu nato izmuzne za pičlih nekaj stotink ali točk.

Peter Prevc: Sem kar malce potrt

To sta v zadnjih dneh občutila kar dva Slovenca. Peter Prevc je na srednji napravi za medaljo zaostal le za 0,5 točke in mnogo slovenskih navijačev je stresalo jezo nad sodnike, ki so preslabo ocenili slovenskega skakalnega junaka. Prevc je po prvi seriji držal drugo mesto, a v finalu le za trideset centimetrov ali pol točke pri enem od sodnikov zaostal za novo medaljo.

 “Sem kar malce potrt. Čisto malo je zmanjkalo. Žal,” je s cmokom v grlu takoj po tekmi za TV Slovenija povedal naš šampion.

Andreja Slokar: Močno boli

“Ne vem … Mislim, da sem poskušala smučati čim hitreje. Tvegala sem, ni se izšlo. Močno boli. To je šport. A po drugi strani … kdor ne riskira, ne profitira,” je objokana v ciljnem izteku dejala 24-letna slalomistka Andreja Slokar. Tudi ona je na zelo trd način ugotovila, kako malo včasih loči junake in osmoljence. Na petem mestu je le za desetinko sekunde zgrešila tretje mesto.

“V tej vertikali sem si rekla, da bom tvegala, a nisem bila ravno stoodstotna. In žal – napaka. Nisem še imela časa, da zadiham in premislim. Zagotovo pa boli. Glede na to, kako veliko napako sem naredila in kako majhen je moj zaostanek, zdaj boli še bolj,« je dejala Ajdovka.

10 uvrstitev na četrto mesto, ogromno res majhnih zaostankov za medaljo

Peter Prevc je že deseti Slovenec z leseno medaljo (4. mestom) na zimskih olimpijskih igrah. Občutil je prekletstvo najbolj nehvaležnega mesta, ki je Slovenijo prvič spravil v solze pred 42 leti, ko je zaradi dveh stotink brez stopničk ostal takratni smučarski junak Bojan Križaj.

Pred leti je v intervjuju za Siol glede tiste olimpijade v Lake Placidu povedal: “Pomembno je biti čim boljši, to je motiv v športu. Že to, da se sploh uvrstiš na olimpijske igre, je veliko. Dokazuje, da si dosegel marsikaj in se odrekel marsičemu.” Ter dodal: “Še posebej to velja za olimpijske igre leta 1980 v Lake Placidu, ko sem bil tako blizu, pa vendarle tako daleč od medalje (4. mesto v veleslalomu), nato v slalomu naredil neumnost in odstopil. Ne vem, zakaj, a tako se je zgodilo.”

Ampak, kot pravi Križaj, je to usoda in kot tako jo tudi dojema. “Sem pa užival vsakokrat, ko sem bil na igrah.”

Leta 1980 na igrah v Lake Placidu je Križaj veleslalom končal na četrtem mestu. Bronasti Avstrijec Hans Enn je bil hitrejši za vsega dve stotinki sekunde. Osem let za Križajem na igrah v Calgaryju je bila na enakem mestu tudi Mateja Svet, ki pa je medaljo zgrešila za 8 stotink. Mitja Kunc pa je na igrah leta 1994 zaostal za medaljo še za stotinko več od Svetove. Premagal ga je reprezentančni kolega Jure Košir. Leta 2014 je tudi Tina Maze, sicer nosilka dveh zlatih olimpijskih medalj na tistih igrah, v dveh preostalih disciplinah za točno deset stotink ostala brez medalje.

Tudi Miran Tepeš je leta 1988 ostal brez medalje in osvojil 4. mesto, točno 0,6 točke za tretjeuvrščenim. Biatlonec Klemen Bauer pa je leta 2010 sprint končal na četrtem mestu, le 3,4 sekunde za bronastim Jakovom Fakom, ki je takrat nastopal za Hrvaško.

Četrti sta na olimpijskih igrah poleg omenjenih bila še Jakov Fak v Sočiju na 15 km (sicer srebrn 2018 v Pjongčangu na 20 km) in Žan Kranjec v veleslalomu pred štirimi leti v Južni Koreji.

Četrta mesta na poletnih igrah

Tudi na poletnih igrah se Slovenci nismo izognili četrtim mestom. Leta 1996 v Atlanti je bil četrti Iztok Čop v enojcu in Mujkič, Janša, Klemenčič in Žvegelj v četvercu brez krmarja.

Štiri leta kasneje v Sydneyju sta Čop in Špik sicer osvojila olimpijsko zlato, četrti pa so ponovno bili veslači našega četverca brez krmarja.

Leta 2004 v Atenah sta 4. mesto v jadranju osvojili Vesna Dekleva iKlara Maučec. Na igrah 2008 v Pekingu pa je tretjič na četrtem mestu obstal naš četverec brez krmarja, seveda v drugačni zasedbi kot prejšnjih trikrat.

Najbolj znamenito in še posebej grenko, ker nas je od finala ločilo le eno blokirano polaganje v zadnji sekundi proti Francozom, je bilo 4. mesto košarkarske reprezentance na nedavnih igrah v Tokiu.

2 komentarja

  1. Pri vseh teh dosežkih so četrta mesta že statistično verjetna in ker je v vrhu gneča in malo mest, štejejo malenkosti. Tina Maze je to razumela, iztopila iz sistema, si ustvarila svoje podporno okolje in potem pobrala 2 zlati ( od 4-rih). Seveda tudi ona ni bila 100% uspešna.

Komentiraj