Zgodovina Golega otoka odslej tudi v slovenskem prevodu
POSLUŠAJ ČLANEK
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla monografija hrvaškega zgodovinarja Martina Previšića Zgodovina Golega otoka, ki je eno najbolj obsežnih del o tem taborišču doslej.
Na skoraj 600 straneh prinaša enega najbolj celovitih in večplastnih prikazov življenja v taborišču med leti 1949 in 1956, ko so bili tam zaprti politični zaporniki, povezani s sporom med Jugoslavijo in Informbirojem.
V knjigi je prvič predstavljeno gradivo, zbrano v hrvaškem državnem arhivu, dodano vrednost mu dajejo pričevanja 25 nekdanjih taboriščnikov. V letih 1949 -1956 je bilo v taborišču sicer skupaj zaprtih kar 13.000 ljudi.
Na skoraj 600 straneh prinaša enega najbolj celovitih in večplastnih prikazov življenja v taborišču med leti 1949 in 1956, ko so bili tam zaprti politični zaporniki, povezani s sporom med Jugoslavijo in Informbirojem.
V knjigi je prvič predstavljeno gradivo, zbrano v hrvaškem državnem arhivu, dodano vrednost mu dajejo pričevanja 25 nekdanjih taboriščnikov. V letih 1949 -1956 je bilo v taborišču sicer skupaj zaprtih kar 13.000 ljudi.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
3 komentarjev
omega
Goli otok je bil med 1949 - 1956 namenjen izključno t i informbirojevcem. To so bili komunisti, skojevci in pristaši komunistov, ki so hoteli, da JU v vsem dosledno sledi SZ in je poslušna Stalinu. Titu so očitali, da že med vojno ni dovolj upošteval navodil Kominterne, po zmagi pa samovoljnost in premajhno spoštovanje Stalina. Pripravljali so odstavitev Tita z državnim udarom Tita in tudi oborožen upor, saj so imeli številne pristaše na vseh ravneh. Tito je takoj ostro ukrepal in sledile so številne aretacije predvsem komunistov . Kot se to vedno dogaja, se je med njimi znašlo tudi nekaj drugih, bodisi po pomoti, iz osebnih maščevanj, neprevidnih izjav, političnih šal ipd. Med kaznjenci so se med drugimi znašli tudi visoki funkcionarji, generali, člani CK, funkcionarji UDV, partizanski voditelji in med njimi tudi nekaj ubijalcev, ki so l 1945 vodili povojne poboje. Kdor se je pokesal in priznal pravilnost Titovega ravnanja je bil kmalu izpuščen, posebej če je postal informator policije. Goli ni bil namenjen ubijanju, temveč samo trdi prevzgoji. Nekaj kaznjencev, posebej še trmoglavi dosledneži, je umrlo od bolezni, pretepanja s strani drugih kaznjencev, samomorov iz obupa ipd. Ni razloga, da bi jih kaj dosti pomilovali, večina je ostala trdega komunističnega prepričanja do smrti in je l 1991 nasprotovala osamosvojitvi. Potrdilo se je da revolucija žre svoje tvorce. To so bili tudi edini JU komunisti, ki so bili strogo kaznovani za svojo dejavnost. V bistvu pa je šlo za spor med glavno (sovjetsko) in stransko frakcijo JU komunistov. Spor s SZ je Tita usmeril v popuščanje in naslanjanje na Zahod, da bi se lahko obdržal na oblasti.
Kraševka
Res je bilo to taborišče namenjeno predvsem Komunisto v letu 1948 in 1949, potem pa so sem pošiljali še druge, ki se Titovemu Komunizmu niso uklonili. Tudi ŠPORTNIKI, če so hoteli sodelovati na OLIMPIJADI, preden so šli v tujino, so morali biti člani ZVEZE Komunistov. Poznam primer, ko je olimpijonik s Krasa, leta 1953 odklonil, da bi se upisal v stranko Zveze Komunistov. Prijatelji so ga obvestili, da namesto na olimpijado, če ni član ZK, bo šel na Goli Otok. Zadnji hip, mu je uspelo zbežati v Italijo od tam pa v Južno Ameriko. Bil je prvak Južne Amerije v metu kladiva in DISKA, na koncu pa je tudi tam umrl v dvomljivih okoliščinah.
Kraševka
Take knjige so dobrodošle.
Na Golem Otoku sem bila, v skupini izletnikov.
Tja je prišel tudi en Slovenec BIVŠI ZAPORNIK - (mislim, da se je pisal Hrast) in nas je vodil po tem Golem otoku in pripovedoval, kaj se je godilo z njimi.
Kakšne krivice in KRUTOST režima, so tu doživljali zaporniki! Živeli so v NEČLOVEŠKIH razmerah in bili MUČENI, tako fizično, kot psihično.
Začudila sem se, kako so tega našega "vodiča" takrat prevzgojili, ker je na koncu dejal: "Mogoče je bilovse to res potrebno, da ne bi v Jugoslaviji takrat spet izbruhnila vojna".
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.