Zgodnje vstajanje ni zanje: naša uboga zaspana mladina

Milena Miklavčič
13

Ravno danes, ko pišem tele vrstice, so mi člani Ljudske univerze iz Slovenske Bistrice poslali zanimivo knjigo z naslovom Komaj sem shodil, že sem dobil delo. Zbiralci zgodb so v njej ubesedili pripovedovanja o ”starih, večinoma povojnih časih”. Vsem, ki se danes preseravate, če morate vstati malo bolj zgodaj, tudi stroki in učiteljem, jo toplo priporočam v branje! Čas okoli pete ure zjutraj je bil za otroke, ki so odraščali v drugi polovici 20. stoletja, čisto običajen za vstajanje! Redki so bili starši, ki so prenašali lenobo! In jutranje poležavanje se je štelo med najhujše oblike lenobe!

Zvočnemu posnetku komentarja Milene Miklavčič lahko prisluhnete na dnu članka

Naši predniki so imeli navado, da so – ko je bilo nebuloz enkrat preveč – radi rekli: “Toliko pameti na kupu, pa toliko neumnosti!” In poljudna ter tudi ”strokovna” debata okoli zgodnjega vstajanja je točno to in nič drugega!

Permisivna vzgoja že dolgo časa kaže ostre zobe! Na različnih forumih se mamice, poleg drugega, sprašujejo: “Ali lahko učitelj naglas pove učencu oceno testa?”, v televizijskem prispevku v Tedniku pa se novinarki v dno srca smilijo otroci, ki morajo zgodaj vstajati.

Nenavadno se mi zdi, da se nihče ne pogleda v ogledalo, pa si reče: “Mar nismo za neprespanost v prvi vrsti krivi sami?!”

Zaradi razvad, ki jih ni malo, pa še množijo se, se dan za (pre)več srednješolcev in tudi učencev zadnjih razredov osnovne šole, praktično začne šele zvečer.

S kurami spat …

Kje so časi, ko smo tudi že na pol odrasli otroci hodili spat ob osmih? Komaj sem čakala, da izginem v svojo sobo, da sem lahko prebrala nekaj strani knjige, preden me je zmanjkalo! Ker nismo imeli televizije, je bila knjiga edina prijateljica, ki mi je stala ob strani.

Danes so drugačni časi. Zaradi razvad, ki jih ni malo, pa še množijo se, se dan za (pre)več srednješolcev in tudi učencev zadnjih razredov osnovne šole praktično začne šele zvečer. Takrat se priklopijo na pametne telefone (internet) in zaživijo! Malo za vmes si tudi navijajo nemogoče elektronsko glasbo, ki počasi, a vztrajno uničuje možganske celice. Hvala Bogu za slušalke, drugače bi se marsikatera stolpnica tresla do temeljev!

Žal dobivajo otroci zelo slab zgled pri starših, saj večina le-teh misli, da imajo zvečer tudi oni pravico do ”malo časa zase”. Nekateri gredo na različne športne aktivnosti, drugi na pijačko, tretji na čvek s prijatelji, četrti pred računalnik. Ko bi se vsaj predajali partnerskim nežnostim!

Nezdravo in ubijalsko preživljanje večernih ur, zlasti tistih, ko bi morali biti že v postelji, ima, logično, morilske posledice. Strokovnjaki sicer trdijo, da bi bila za začetek pouka in službe idealna ura ob devetih zjutraj, a pri tem pozabljajo, da s svojim mnenjem le napeljujejo vodo na mlin večernim uživačem: namesto do polnoči, bi čukali pred ekrani do jutranjih ur, saj bi se tolažili, da lahko še zmeraj ujamejo “običajno dozo” spanca, preden odidejo od doma!

… s petelinom vstat

(Pre)zgodnjemu vstajanju na rob se je na zelo zanimiv, realen in tudi strokoven način odzvala Vilma Dobrin, sveže upokojena učiteljica. Takole je dejala: “Najbolj mi je bilo zanimivo, da so o neprespanosti svojih otrok v TV- prispevku govorile ljubljanske mame. Naj dajo svoje otroke spat ob osmih, pa bo mir! Iz izkušenj povem, da tudi če se pouk začne ob devetih, bodo mnogi v jutranjem varstvu že ob 5.45! Starši teh otrok se iz Cerknice vozijo v Ljubljano ali v še bolj oddaljene kraje. Kdaj mislite, da se vrnejo domov? Dragi Ljubljančani, vaši otroci so takoj po pouku doma in lahko obiskujejo vse krožke, katere jim veselo podtaknete starši. Mnogi naši vozači pa, kljub temu da se na matični šoli pouk začne 7.45, ne pridejo domov pred petnajsto uro. Zvečer je potrebno oditi v posteljo dovolj zgodaj. In če ne veste, je najboljši spanec tisti pred polnočjo.

Enkrat bi bilo treba reči bobu bob in ukiniti nekatere šolske predmete, ki obstajajo le za to, da nek nekdo zanje piše načrte! Za OŠ naj bi veljajo “manj je več”. Pa ni tako. Pri mnogih predmetih je v učbenikih preveč nerazumljivih besed, da lahko učitelj dve uri porabi le za njihovo tolmačenje. Kje je šele razumevanje osnovne snovi, ki bi res dala neko splošno znanje. Vse to je krivo za utrujenost. Sistem je treba spreminjati tam, kjer je res nekaj narobe!”

Oglasil se je tudi Klemen Š., dijak tretjega letnika gimnazije: “Imam še dve sestri in brata. Oči ima zelo odgovorno službo, domov ne pride pred šesto zvečer. Skupaj povečerjamo in potem, drug za drugim, odložimo telefone v predsobi, še prej jih tudi ugasnemo. Do osmih se pogovarjamo o tem, kaj smo čez dan doživeli, pogosto se tudi nasmejemo bratovim šalam. Televizije nimamo, računalnik je en sam za nujne primere. Ob devetih sem v postelji, malo berem, a hitro zaspim, ker moram vstati ob petih, da se po zajtrku z dedijem odpeljem proti Ljubljani. Malo več prostega večernega časa imam v soboto, a do polnoči sem že doma. Zgodnje vstajanje mi je pisano na kožo. Tiste, ki jamrajo, razumem, saj vem, da je težko vstati, če greš spat ob drugi ali tretji uri.”

Kot po navadi se marsikaj skriva v ”drobnem tisku”. Tudi pri zgodnjem vstajanju! Tam, kjer v družini vlada zdrav red, z vstajanjem nimajo težav. Tudi tam ne, kjer ne dovolijo, da bi jim zagospodarili elektronski mediji.

Vredne razmisleka so tudi Adrianove besede. Z menoj se je peljal od Žirov do Vrhnike. Takole je dejal:“Tisti sošolci, ki navijajo za bolj pozno vstajanje, imajo tudi sicer nemalo osebnih težav. Vsak družinski član živi po svoje, odvisni so od televizije in interneta, ponočnjaških prijateljev. Tako in tako pa jih je vedno več, ki v šolo hodijo zaradi ocen in ne, da bi se česa naučili, kar bi jim koristilo v življenju.”

Moške zgodbe

Ena najbolj branih slovenskih avtoric zadnjih let, kolumnistka Domovine Milena Miklavčič, je nedavno izdala tretjo knjigo iz zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače.
Tokrat govori o moških zgodbah.
Vse tri dele lahko kupite v spletni trgovini iskreni:

Moške zgodbe 

Babice, hčere, vnukinje

Ogenj, rit in kače niso za igrače

13 KOMENTARJI

  1. Zelo dober članek in poučen, ki pokaže, da LENOBA – ni vrlina.

    Ko sem bila otrok sem tudi ob počitnicah vstajala ob 5,30, ker sem za tem gnala živino na pašo. To smo na vasi delali vsi otroci in se nismo nič slabo počutili. Okusili smo JUTRANJO roso , ki je bleščala v prvih sončnih žarkih in tudi ptičje petje. Tisti, ki vsako JUTRO PRESPI, dejansko je OSIROMAŠEN za najlepši del dneva, ki ga ponuja NARAVA.

    Današnji večeri pa z NARAVO nimajo NIČ, ampak jih le poneumlja naša RTV in marsikomu VZAME spanec, ter jutro, ki bi moralo biti najbolj ustvarjalno.

    Na kmetih so ljudje živeli z naravo in so po večini vstajali takrat, kot SONCE. Jutranje poležavanje je bilo zasmehovano. Naši dedje so dejali: ” O punca, ja ne boš spala do SUNCA” . To se pravi, da je bilo čislano vstati malo pred soncem.

    Predlagam, da bi naša RTV prekinila program ob 22,30 uri. Saj vse kar ima( preveč porabi samo za šport – zelo malo je dobrih oddaj) dobrega bi lahko pokazala prej. Ljudje bi šli prej spat in zjutro bi naspani začeli z DELOM.

    Če bi DELOVNI čas začel ob 7 zjutraj, bi bili starši lahko doma kmalu po 15 uri in družina bi lahko bila več skupaj za razne aktivnosti, ki so za zdravega človeka nujne !

    Toda, dokler bodo LENUHI vodili državo, se bo DAN začenjal pozno.
    Tričetrt delovne dobe sem začela delati ob 6 – uri zjutraj. In sem se bolje počutila, kot potem, ko smo menjali urnik na 7 uro. Kajti dejansko se mi je zdelo, da je dan za eno uro prekratek. Nikoli ne more večer nadomestiti JUTRA !

    • Kraševka, čeprav te neizmerno spoštujem in te imam rad, ne morem verjeti, da ti je ušlo tole:

      “Predlagam, da bi naša RTV prekinila program ob 22,30 uri. Saj vse kar ima( preveč porabi samo za šport – zelo malo je dobrih oddaj) dobrega bi lahko pokazala prej. Ljudje bi šli prej spat in zjutro bi naspani začeli z DELOM.”

      Programi RTV namreč popolnoma nič ne prispevajo k nespečnosti Slovencev iz najmanj dveh razlogov:

      1. TV Slovenije nihče ne gleda, še posebej pa ne ponoči, ko je na drugih televizijah obilica boljših in privlačnejših programov. Tistih nekaj vsega naveličanih upokojencev in zdolgočasenih gospodinj, ki jo morda še gledajo, pa statistično ničesar ne pomenijo.

      2. Kdor ne zaspi niti med gledanjem programov TVS, temu na tem svetu ni več pomoči in zanj lahko ustrezno poskrbijo le še pri krajevnem pogrebnem podjetju.

      • Slovenec kremeniti, samo NACIONALKO finansiramo vsi in smo posredno njeni GOSPODARJI, da lahko tudi ZAHTEVAMO, kaj in kdaj naj VRTI PROGRAM. Če skrajša obratovalni čas, bo odpustila več zaposlenih (ki itak SLABO opravljajo posel za Slovenski narod) in tako bo vsem SLOVENCEM zmanjšan strošek za njeno VZDRŽEVANJE.

        Na komercialne TV nimam vpliva, pa bi bilo vseenono bolje, da bi program ZAKLJUČILI ob 23 uri, kaj praviš S.K.?

      • Kaj pravim, me sprašuješ.

        Pravim, da je treba nacionalko ukiniti, ustvarjalce njenega programa pa razhajkati na vse strani neba.

        Tega ne bi storil, ker naj bi nacionalka kradla ljudem spanec, temveč zaradi nikakršne kvalitete programa in vsakršnega, predvsem pa političnega poneumljanja ljudi, ki jo še gledajo.

        Vsak cent, namenjen nacionalki in POP TV, je proč vržen cent!

      • Kaj pravim, me sprašuješ, Kraševka?

        Pravim, da je treba nacionalko ukiniti, ustvarjalce njenega programa pa razhajkati na vse strani neba.

        Tega ne bi storil, ker naj bi nacionalka kradla ljudem spanec, temveč zaradi nikakršne kvalitete programa in vsakršnega, predvsem pa političnega poneumljanja ljudi, ki jo še gledajo, kar vse pa preveč stane.

        Vsak cent, namenjen nacionalki in POP TV, je proč vržen cent!

      • Včasih mi urednik po nepotrebnem izzbriše kak komentar, ki bi si še kako zaslužil objavo.

        Zgoraj pa mi je računalniški škrat vrinil dva enaka komentarja, pa se urednik ni zganil, da bi zaradi varčevanja s prostorom enega odstranil.

    • Pravilno da je šport, kaj se buniš? In dobrih oddaj ter dokumentarcev je tudi več kot dovolj. Pač, ni le maša ob nedeljah in Obzorja duha tisto, kar Slovence zanima…

      Ta tvoj zapis o mladosti in kmetih je pa patetika vseh patetik. Kot da bi socialni realizem bral. Kot kaki Samorastniki, na primer… Ni čudno, da je velik odstotek Slovencev še vedno tako zaplankan, reakcionaren, konzervativen, nenapreden in nerazgledan…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime